Mednarodna vesoljska postaja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mednarodna vesoljska postaja, kot jo je posnel član posadke raketoplana Endeavour ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010)
MVP (Modula Unity (na vrhu) in Zarja z razprtimi solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo
MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje.

Mednarodna vesoljska postaja (MVP, angleško International Space Station - ISS, rusko Междунаро́дная косми́ческая ста́нция - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).[1][2] Služi predvsem kot infrastruktura za raziskave učinka mikrogravitacije, kozmičnega sevanja in drugih vesoljskih pojavov. Glavni cilj je razkritje vplivov na biologijo človeka med daljšim bivanjem v vesolju, astronavti pa preučujejo tudi astronomijo, astrobiologijo, vesoljsko vreme in fizične pojave, kot sta temna snov in temna energija.[3][4]

Ima modularno zgradbo iz modulov pod pritiskom, zunanjega ogrodja, sončnih panelov in drugih komponent. Postaja se nahaja na tirnici okoli Zemlje na višini približno 360 km, tirnici, ki ji običajno pravimo nizkozemeljska. Njena dejanska nadmorska višina se spreminja za nekaj kilometrov zaradi atmosferskega upora sredstva in usklajevanja (dviganja) višine. Postaja dnevno izgubi na višini od 65 do 100 m, zato je potrebno vzdrževati orbito s pomočjo raket. Njena orbitalna perioda je približno 93 minut.[5] Od izstrelitve prvega modula Zarja 20. novembra 1998 je naredila več kot sto tisoč obhodov. Tirna hitrost je 7,66 kilometrov na sekundo (27.600 km/h).

MVP v mnogočem predstavlja združitev prejšnjih načrtovanih neodvisnih vesoljskih postaj: ruske Mir 2, ameriške Freedom/Alpha in predvidenih modulov, evropskega Kolumba in japonskega Eksperimentalnega modula Kibō (希望, Upanje). Bilo je nekaj predlogov, da bi postajo imenovali po Hermanu Potočniku Noordungu, vendar ni prišlo do tega. Prva stalna človeška posadka se je naselila 2. novembra 2000. MVP je podrla rekord vesoljske postaje Mir za najdaljše neprekinjeno človeško bivanje, ki zdaj znaša 700117000000000000017 let, 7002283000000000000283 dni. Trenutno lahko v njej prebiva šest ljudi. Večina dosedanjih stalnih posadk je bila ruskih in ameriških, krajši čas pa je postajo obiskalo tudi več astronavtov iz množice različnih držav in prvi vesoljski turist. Postaja je vidna z Zemlje s prostim očesom.[6]

Postajo v glavnem oskrbujejo plovila Sojuz in Progress, ameriška Dragon in Cygnus ter japonski HTV.[1] Lastništvo in uporabo določajo meddržavne pogodbe in drugi sporazumi.[7] Financiranje je zagotovljeno do leta 2024.[8][9]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Kitmacher, Gary (2006). Reference Guide to the International Space Station. Apogee Books. str. 71–80. ISBN 978-1-894959-34-6. ISSN 1496-6921. 
  2. ^ "Human Spaceflight and Exploration—European Participating States". Evropska vesoljska agencija. 2009. Pridobljeno dne 17 January 2009. 
  3. ^ "Fields of Research". NASA. 26.6.2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23.1.2008. 
  4. ^ "Getting on Board". NASA. 26.6.2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8.12.2007. 
  5. ^ "Current ISS Tracking data". NASA. 15.12.2008. Pridobljeno dne 28.1.2009. 
  6. ^ "NASA Sightings Help Page". Spaceflight.nasa.gov. 30.11.2011. Pridobljeno dne 21.11.2017. 
  7. ^ "International Space Station legal framework". Evropska vesoljska agencija. 19.11.2013. Pridobljeno dne 21.2.2015. 
  8. ^ Achenbach, Joel (8.1.2014). "NASA: International space station operation extended by Obama until at least 2024". The Washington Post. Pridobljeno dne 22.11.2017. 
  9. ^ "Canada's newest astronauts will fly to space by 2024". CBC Canada. 4.6.2015. Pridobljeno dne 22.11.2017. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Vesoljsko plovilo Ta članek o vesoljskem plovilu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.