Sojuz (raketa)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Soju leta 1975
Veliko število potisnih šob

Sojuz (rusko Союз, pomeni "zveza", GRAU index 11A511) je družina raket za enkratno uporabo. Razvil jo je konstrukcijski biro OKB-1, izdeloval po TsSKB-Progress v Samari, Rusija. Sojuz je sicer tudi vesoljko plovilo, ki se ga lansira s to istoimensko raketo. Po trditvi Evropske vesoljske agencije je Sojuz najbolj številčno uporabljana vesoljska raketa.[1]. Po upokojitvi Space Shuttla leta 2011, so rakete Sojuz edin način za prevažanje človeške posadke na Mednarodno vesoljsko postajo.

Sestavljanje rakete Sojuz

Sojuz se uporablja za izstrelitev človeških posadk z istoimenskih vesoljskim plovilom Sojuz. Rakete Sojuz se izstreljuje večinoma iz Bajkonurja in Kozmodroma Pleseck v zadnjih letih tudi iz izstrelišča Kouorou v Francoski Gvajani. Slednji je bližje ekvatorju, kjer je hitrost rotacije veičja in omogoča precej večji tovor na vzhod orientirane orbite.

Sojuz TMA-13 na ploščadi Gagarin Start

Vsi Sojuzi uporabljajo za gorivo kerozin (RP-1) in tekoči kisik, izjema je le Sojuz-U2, ki je upoarbljal Syntin (varianta RP-1) in tekoči kisik.

Sojuz TMA-9 izstrelitev

Sojuz je razvit iz rakete R-7 "Semjorke", ki ji je po izgledu precej podobna.

Raketo so uvedli leta 1966, bila je derivat rakete Vostok (vzhod), ki je bil sam baziran na dizajnu z oznako 8K74 oziroma R-7 ICBM - medkontinentalni balistični raketi. Sprva je bil tristopenjska raketa z zgornjo stopnjo Block I. Pozneje je bila na različici Molnija dodana četrta stopnja za doseg visokoeliptične orbite molnija. Pozneje se je pojavila tudi različica Sojuz-U. [2]

Proizvodnja raket je dosegla vrhunec 60 na leto v 1980ih. Sojuz je postal najbolj številčno uporabljana raketa z več kot 1700 izstrelitvami, precej več kot druge rakete. Dizajn je zelo star, vendar zanesljiv in poceni.

V 1990ih so preuredili Sojuz z zgornjo stopnjo Fregat. Motor za Fregat je razvil NPO Lavočkin iz potisnega modula na medplanetarni sondi Fobos.

Različice[uredi | uredi kodo]

Karakterstike[uredi | uredi kodo]

Prva stopnja[uredi | uredi kodo]

Prva stopnja ima štiri identične konusne "booster" motorje na tekoče gorivo. Vsak booster ima svoj raketni motor s turbočrpalko, štiri zgorevalne komore, in štiri potisne šobe in dve manjši potisni šobi za usmerjanje (krmiljenje)

Vsak "booster":

  • Masa: 44,5 ton
  • Gorivo: 39,2 t
  • Masa brez goriva: 3 784 kg
  • Premer: 2,68 m (8 ft 10 in)
  • Dolžina: 19.6 m (64 ft 4 in)
  • Čas delovanja: 118 sekund
  • Motorji:
    • Sojuz in Sojuz-U modeli
      • RD-107
        • Potisk 813 kN (183 klbf) pri vzletu
        • Potisk 991 kN (223 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 245 sekund ob vzletu; 310 v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,85 MPa (848 psi)
    • Sojuz-ST modeli
      • RD-117 (11D511)
        • Potisk 838 kN (188 klbf) ob vzletu
        • Potisk 1021 kN (230 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 245 sekund ob vzletu; 310 v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,85 MPa (848 psi)
    • Soyuz-FG

Druga stopnja[uredi | uredi kodo]

Druga stopnja je po navadi okrogla z enim motorjem.Kot prva sttopnja ima motor ima štiri zgorevalne komore in štiri potisne šobe in turbočrpalko. Ima pa štiri manjše potisne šobe za usmerjanje (ang. vernier thruster)

  • Masa: 105,4 ton
  • Gorivo: 95,4 ton
  • Gorivo: (Sojuz-U2 z Syntinom): 96,4 t
  • Masa brez goriva: 6 875 kg
  • Dolžina: 28 m (91 ft 10 in)
  • Premer: 2,95 m (9 ft 8 in)
  • Čas delovanja: 290 s
  • Motorji:
    • Sojuz in Sojuz-U modeli
      • RD-108
        • Potisk 779 kN (175 klbf) ob vzletu
        • Potisk 997 kN (224 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 264 sekund ob vzletu; 311 v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,1 MPa (740 psi)
    • Sojuz-U2 modeli z Syntin gorivom
      • RD-108
        • Potisk 811 kN (182 klbf) ob vzletu
        • Potisk 1009 kN (227 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 264 sekund ob vzletu; 311 v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,1 MPa (740 psi)
    • Sojuz-ST modeli
      • RD-118 (11D512)
        • Potisk 792 kN (178 klbf) ob vzletu
        • Potisk 990 kN (222 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 264 sekund ob vzletu; 311 v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,85 MPa (848 psi)

Tretja stopnja[uredi | uredi kodo]

uporablja se dve različni 3. stopnji (tudi zgornja stopnja) Block I in izboljšan Block-I (na Sojuz-2-1b).

  • Masa: 25,2 t
  • Gorivo: 21,4-22,9 t
  • Masa brez goriva: 2355 kg
  • Dolžina: 6,7 m (22 ft 0 in)
  • Premer: 2,66 m (8 ft 9 in)
  • čas delovanja: 240 s
  • Motor:
    • Block I
      • RD-0110
      • Potisk 298 kN (67,0 klbf)
      • Specifični impulz 330 sekund
      • Pritisk v zgorevalni komori: 6,8 MPa (986 psi)
    • Izboljšan Block I

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Soyuz launch vehicle: The most reliable means of space travel". European Space Agency. Pridobljeno dne 29 March 2013. 
  2. ""Soyuz" - series launch vehicles". Samara Space Centre. Pridobljeno dne 29 March 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]