Sojuz (raketa)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sojuz leta 1975
Potisne šobe

Sojuz (rusko: Союз – zveza, GRAU indeks 11A511) je družina raket za enkratno uporabo. Razvil jo je konstrukcijski biro OKB-1, izdeloval pa CSKB-Progres v Samari, Rusija. Sojuz je sicer tudi vesoljsko plovilo, ki se ga izstreljuje s to istoimensko raketo. Po trditvi Evropske vesoljske agencije je Sojuz najbolj številčno uporabljana vesoljska raketa.[1] Od upokojitve Space Shuttla leta 2011, so rakete Sojuz edini način za prevažanje človeške posadke na Mednarodno vesoljsko postajo.

Sestavljanje rakete Sojuz

Sojuz se uporablja za izstrelitev človeških posadk z istoimenskih vesoljskim plovilom Sojuz. Rakete Sojuz se izstreljuje večinoma iz Bajkonurja in kozmodroma Pleseck, v zadnjih letih pa tudi iz izstrelišča Kouorou v Francoski Gvajani. Slednji je bližje ekvatorju, kjer je hitrost rotacije večja, kar omogoča izstrelitev precej večjega tovora na vzhod orientirane orbite.

Sojuz TMA-13 na ploščadi Gagarin Start

Vsi Sojuzi uporabljajo za gorivo kerozin (RP-1) in tekoči kisik, izjema je le Sojuz-U2, ki je uporabljal Syntin (varianta RP-1) in tekoči kisik.

Sojuz TMA-9 izstrelitev

Sojuz je razvit iz rakete R-7 "Semjorka", ki mu je po izgledu precej podobna.

Raketo so uvedli leta 1966, izhajala je iz rakete Vostok (rusko: vzhod), ki je sama oblikovno izhajala iz memdcelinske balistične rakete 8K74 "R-7". Sprva je bil tristopenjska raketa z zgornjo stopnjo Blok I. Pozneje je bila na različici Molnija dodana četrta stopnja za doseg visokoeliptične orbite molnija. Pozneje se je pojavila tudi različica Sojuz-U.[2]

Proizvodnja je na vrhuncu v osemdesetih letih znašala šestdeset raket letno. Sojuz je postal najbolj številčno uporabljana raketa z več kot 1700 izstrelitvami, precej več kot druge rakete. Dizajn je zelo star, vendar zanesljiv in poceni.

V devetdesetih letih so predelali Sojuz z zgornjo stopnjo Fregat. Motor za Fregat je razvil NPO Lavočkin iz potisnega modula na medplanetarni sondi Fobos.

Različice[uredi | uredi kodo]

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Prva stopnja[uredi | uredi kodo]

Prva stopnja ima štiri identične konusne "booster" motorje na tekoče gorivo. Vsak booster ima svoj raketni motor s turbočrpalko, štiri zgorevalne komore, in štiri potisne šobe in dve manjši potisni šobi za usmerjanje (krmiljenje)

Vsak "booster":

  • Masa: 44,5 t
  • Gorivo: 39,2 t
  • Masa brez goriva: 3 784 kg
  • Premer: 2,68 m (8 ft 10 in)
  • Dolžina: 19,6 m (64 ft 4 in)
  • Čas delovanja: 118 s
  • Motorji:
    • Sojuz in Sojuz-U modeli
      • RD-107
        • Potisk 813 kN (183 klbf) pri vzletu
        • Potisk 991 kN (223 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 245 s ob vzletu; 310 s v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,85 MPa (848 psi)
    • Sojuz-ST modeli
      • RD-117 (11D511)
        • Potisk 838 kN (188 klbf) ob vzletu
        • Potisk 1021 kN (230 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 245 s ob vzletu; 310 s v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,85 MPa (848 psi)
    • Sojuz-FG
      • RD-117A (14D22)
        • Potisk 775 kN (174 klbf) ob vzletu
        • Specifični impulz 320,2 v vakuumu

Druga stopnja[uredi | uredi kodo]

Druga stopnja je po navadi okrogla z enim motorjem. Kot prva stopnja ima motor ima štiri zgorevalne komore in štiri potisne šobe in turbočrpalko. Ima pa štiri manjše potisne šobe za usmerjanje (ang. vernier thruster).

  • Masa: 105,4 ton
  • Gorivo: 95,4 ton
  • Gorivo: (Sojuz-U2 z Syntinom): 96,4 t
  • Masa brez goriva: 6 875 kg
  • Dolžina: 28 m (91 ft 10 in)
  • Premer: 2,95 m (9 ft 8 in)
  • Čas delovanja: 290 s
  • Motorji:
    • Sojuz in Sojuz-U modeli
      • RD-108
        • Potisk 779 kN (175 klbf) ob vzletu
        • Potisk 997 kN (224 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 264 s ob vzletu; 311 s v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,1 MPa (740 psi)
    • Sojuz-U2 modeli z Syntin gorivom
      • RD-108
        • Potisk 811 kN (182 klbf) ob vzletu
        • Potisk 1009 kN (227 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 264 s ob vzletu; 311 s v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,1 MPa (740 psi)
    • Sojuz-ST modeli
      • RD-118 (11D512)
        • Potisk 792 kN (178 klbf) ob vzletu
        • Potisk 990 kN (222 klbf) v vakuumu
        • Specifični impulz 264 s ob vzletu; 311 s v vakuumu
        • Pritisk v zgorevalni komori: 5,85 MPa (848 psi)

Tretja stopnja[uredi | uredi kodo]

Uporablja se dve različni tretji stopnji (tudi zgornja stopnja) Blok I in izboljšan Blok-I (na Sojuz-2-1b).

  • Masa: 25,2 t
  • Gorivo: 21,4-22,9 t
  • Masa brez goriva: 2355 kg
  • Dolžina: 6,7 m (22 ft 0 in)
  • Premer: 2,66 m (8 ft 9 in)
  • Čas delovanja: 240 s
  • Motor:
    • Blok I
      • RD-0110
      • Potisk 298 kN (67,0 klbf)
      • Specifični impulz 330 s
      • Pritisk v zgorevalni komori: 6,8 MPa (986 psi)
    • Izboljšan Blok I
      • RD-0124 (11D451)
      • Potisk 294 kN (66 klbf)
      • Specifični impulz 359 s
      • Pritisk v zgorevalni komori: 16,2 MPa (2350 psi)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Soyuz launch vehicle: The most reliable means of space travel". European Space Agency. Pridobljeno dne 29 March 2013.
  2. ""Soyuz" - series launch vehicles". Samara Space Centre. Pridobljeno dne 29 March 2013.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]