Molitev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Molitev je za vernika poskus vzpostavljanja stika in osebnega odnosa z Bogom ali drugo obliko duhovnega bitja, ki jo verujoči priznava kot presežno. Z njo se želi molilec višjemu bitju za kaj zahvaliti, ga za kaj prositi, ali mu le posredovati svoja razmišljanja in čustva.

Za molilca je molitev miselna, duševna, telesna in duhovna dejavnost. V molitvi človek usmerja svoje misli, besede in dejanja k bogu, v krščanstvu pa tudi k svetnikom, Mariji ali angelom varuhom, k prednikom. Molitev je lahko prosilna, zahvalna ali slavilna. Med bolj znanimi molitvami so:

  • krščanska molitev Očenaš:
    Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega;
  • rimokatoliška molitev Zdravamarija:
    Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri;
  • pravoslavna molitev srca (glej Kyrie):
    Jezus Kristus, Sin Božji, Odrešenik, usmili se mene grešnika;
  • islamska molitev Tekbir:
    الله أكبر [Allahu ekber, Alah akbar] = Bog je velik;
  • pa tudi budistični zlog Om, s ponavljanjem katerega naj bi človek prišel v stik z božanstvom in v harmonijo s stvarstvom.

Eno najlepših molitev sploh je po mnenju urednikov francoske zbirke najlepših svetovnih molitev napisal Slovenec Edvard Kocbek. Objavljena je v knjigi Edvard Kocbek: Zbrane pesmi, 1977 (str. 200).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]