Molitev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom. Z njo se želi molilec Bogu za kaj zahvaliti, ga za kaj prositi, ali mu le posredovati svoja razmišljanja in čustva.

Za molilca je molitev miselna, duševna, telesna in duhovna dejavnost. V molitvi človek usmerja svoje misli, besede in dejanja k bogu, v krščanstvu pa tudi k svetnikom, Mariji ali angelom varuhom, k prednikom. Molitev je lahko prosilna, zahvalna ali slavilna. Med bolj znanimi molitvami so:

  • krščanska molitev Očenaš:
    Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega;
  • rimokatoliška molitev Zdravamarija:
    Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri;
  • pravoslavna molitev srca (glej Kyrie):
    Jezus Kristus, Sin Božji, Odrešenik, usmili se mene grešnika;
  • islamska molitev Tekbir:
    الله أكبر [Allahu ekber, Alah akbar] = Bog je velik;
  • pa tudi budistični zlog Om, s ponavljanjem katerega naj bi človek prišel v stik z božanstvom in v harmonijo s stvarstvom.

Eno najlepših molitev sploh je po mnenju urednikov francoske zbirke najlepših svetovnih molitev napisal Slovenec Edvard Kocbek. Objavljena je v knjigi Edvard Kocbek: Zbrane pesmi, 1977 (str. 200).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]