Pojdi na vsebino

Srčno popuščanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Srčno popuščanje
Sopomenkekardialna insuficienca
Moški s kongestivnim srčnim popuščanjem in izrazito distenzijo jugularnih ven. S puščico je označena zunanja jugularna vena.
Specialnostkardiologija
Simptomidispneja, utrujenost, otekline nog[1]
Zapletizastoj srca
Trajanjedosmrtno
Vzrokimiokardni infarkt, visok krvni tlak, nenormalen srčni ritem, čezmerno uživanje alkohola, okužba, poškodba srca[2][3]
Dejavniki tveganjakajenje, sedeč način življenja, debelost, izpostavljenost kajenju[4]
Diagnostični postopkiehokardiogram[5]
Diferencialne diagnozeodpoved ledvic, bolezen ščitnice, bolezen jeter, anemija, debelost[6]
Zdraviladiuretiki, zdravila za srce[2][5]
Pogostost40 milijonov (2015),[7] 1–2 % odraslih (v razvitih državah)[5][8]
Smrti35-odstotno tveganje za smrt v prvem letu[9]

Sŕčno popúščanje ali kardiálna insuficiénca je bolezen srca, ki nastopi, ko srce več ni sposobno načrpati dovoljšnje količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem. Do srčnega popuščanja lahko privedejo praktično vse bolezni srca, daleč najpogostejša vzroka pa sta zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) in koronarna bolezen srca (zoženje koronarnih arterij, zaradi katerega srčna mišica ni zadostno prekrvljena). Med pogostejšimi vzroki so še bolezni srčnih zaklopk, alkohol, virusna obolenja srčne mišice (miokarditisi). Ko vzrok ni jasen oziroma je vrojen v posamezniku, govorimo o idiopatskih kardiomiopatijah, ki so bodisi dilatativne (razširjeno srce), hipertrofine (zadebeljeno srce) ali restriktivne (togo srce).

Srce, ki popušča, ne zmore črpati s kisikom obogatene krvi iz pljuč po telesu; zato prihaja do zastoja krvi v pljučih in nezadostne prekrvljenosti preostalih organov. Zaradi zastoja krvi v pljučih bolniki tožijo o težki sapi, ki se lahko pojavlja ob naporu, pri resnejših oblikah srčnega popuščanja pa tudi v mirovanju. Bolniki pogosto lažje dihajo, če imajo dvignjeno vzglavje (t. im. ortopneja). Kri zastaja tudi v jetrih in nogah, kar se kaže z otekanjem. Zaradi nezadostne prekrvljenosti organov pa prihaja do opešanosti in hujšanja, tkiva, ki niso zadostno prekrvljena, pa začnejo sproščati t. im. nevrohormone in presnovke, ki dodatno poslabšujejo delovanje organizma. Bolezen pogosto spremljajo motnje električnega sistema srca, posledica česar so lahko motnje srčnega ritma, kar je smrtno nevarno.

Glede na izraženost težav lahko srčno popuščanje razdelimo na štiri stopnje; ker je razdelitev sprejelo Newyorško združenje za srce (NYHA), govorimo o funkcijskih razredih po NYHA, in sicer od I (bolnik je brez težav) do IV (bolnik ima težave v mirovanju).

Zdravnik prepozna bolezen na osnovi temeljitega izpraševanja bolnika (anamneze) in pregleda. V pomoč so mu elektrokardiogram (EKG), rentgenska slika srca in pljuč ter natriuretični peptidi (hormoni, ki so povečani pri srčnem popuščanju). Poleg tega je pešanje srca treba objektivno potrditi, kar storimo z ultrazvokom srca, redkeje pa z invazivnim slikanjem prekata (ventrikulografijo) ali nuklearnim slikanjem (scintigrafijo) srčne mišice.

Zdravljenje zaobjema odstranitev ali omilitev vzroka za srčno popuščanje ter zdravila, ki blažijo težave in preprečujejo napredovanje bolezni. Če je vzrok zvišan krvni tlak, ga ustrezno uravnamo z zdravili. Če je vzrok koronarna bolezen, poskušamo izboljšati prekrvljenost srčne mišice - bodisi z zdravili bodisi tako, da zožene koronarne arterije razširimo od znotraj (perkutano) ali kirurško premostimo. Če je vzrok bolezen srčnih zaklopk, se lahko obolelo zaklopko kirurško zamenja ali popravi. Če je vzrok alkohol, je potrebna trajna in popolna vzdržnost.

Zdravila zoper srčno popuščanje omilijo ali povsem odstranijo težave, nekatera pa dodatno preprečujejo napredovanje bolezni in smrt. Težave omilimo lahko z diuretiki (odvajali za vodo) in nitroglicerinskimi učinkovinami (ki olajšajo težko sapo). Napredovanje bolezni pa preprečimo z zdravili, ki zavrejo škodljive nevrohormone - sem sodijo zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE-inhibitorji) in zaviralci angiotenzinskih receptorjev (sartani), zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (blokatorji beta) ter spironolakton. Pri bolnikih, ki imajo težave navkljub zdravljenju ter potrjeno neskladno krčljivost srčnih prekatov (ki se ugotavlja z EKG-zapisom in ultrazvokom srca), lahko vstavijo poseben (t. im. dvoprekatni) srčni spodbujevalnik.

Srčno popuščanje je kronični sindrom, ki se pogosto poslabša in neredko zahteva zdravljenje v bolnišnici. Med pogostejšimi vzroki za poslabšanje so lahko nedosledno jemanje zdravil, uživanje prevelikih količin tekočine (ki je srce ne more prečrpati), virusne in bakterijske okužbe, slabokrvnost. Odstranjevanje vzrokov za poslabšanje je ključen del oskrbe bolnikov s srčnim popuščanjem.

Navkljub zdravljenju je umrljivost bolnikov s srčnim popuščanjem še vedno razmeroma velika.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ National Guideline Centre (UK) (september 2018). »2. Introduction«. Chronic Heart Failure in Adults: Diagnosis and Management. National Institute for Health and Care Excellence: Guidelines. London: National Institute for Health and Care Excellence (NICE). ISBN 978-1-4731-3093-7. PMID 30645061. Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2023. Pridobljeno 11. februarja 2023.
  2. 1 2 Heidenreich PA, Bozkurt B, Aguilar D, Allen LA, Byun JJ, Colvin MM, Deswal A, Drazner MH, Dunlay SM, Evers LR, Fang JC, Fedson SE, Fonarow GC, Hayek SS, Hernandez AF, Khazanie P, Kittleson MM, Lee CS, Link MS, Milano CA, Nnacheta LC, Sandhu AT, Stevenson LW, Vardeny O, Vest AR, Yancy CW (maj 2022). »2022 AHA/ACC/HFSA Guideline for the Management of Heart Failure: A Report of the American College of Cardiology/American Heart Association Joint Committee on Clinical Practice Guidelines«. Journal of the American College of Cardiology. 79 (17): e263–e421. doi:10.1016/j.jacc.2021.12.012. PMID 35379503. S2CID 247882156.
  3. ↑ Zannad F, Ferreira JP, Pocock SJ, Anker SD, Butler J, Filippatos G, Brueckmann M, Ofstad AP, Pfarr E, Jamal W, Packer M (september 2020). »SGLT2 inhibitors in patients with heart failure with reduced ejection fraction: a meta-analysis of the EMPEROR-Reduced and DAPA-HF trials«. Lancet. 396 (10254): 819–829. doi:10.1016/S0140-6736(20)31824-9. PMID 32877652.
  4. ↑ Skipina TM, Upadhya B, Soliman EZ (julij 2021). Munafò M (ur.). »Secondhand Smoke Exposure is Associated with Prevalent Heart Failure: Longitudinal Examination of the National Health and Nutrition Examination Survey«. Nicotine & Tobacco Research. 23 (9). Oxford University Press on behalf of the Society for Research on Nicotine and Tobacco: 1512–1517. doi:10.1093/ntr/ntab047. eISSN 1469-994X. LCCN 00244999. PMID 34213549. S2CID 235707832.
  5. 1 2 3 McDonagh TA, Metra M, Adamo M, Gardner RS, Baumbach A, Böhm M, Burri H, Butler J, Čelutkienė J, Chioncel O, Cleland JG, Coats AJ, Crespo-Leiro MG, Farmakis D, Gilard M, Heymans S, Hoes AW, Jaarsma T, Jankowska EA, Lainscak M, Lam CS, Lyon AR, McMurray JJ, Mebazaa A, Mindham R, Muneretto C, Francesco Piepoli M, Price S, Rosano GM, Ruschitzka F, Kathrine Skibelund A (september 2021). »2021 ESC Guidelines for the diagnosis and treatment of acute and chronic heart failure« (PDF). European Heart Journal. 42 (36): 3599–3726. doi:10.1093/eurheartj/ehab368. PMID 34447992. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 8. septembra 2022. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  6. ↑ Chronic Heart Failure: National Clinical Guideline for Diagnosis and Management in Primary and Secondary Care: Partial Update. National Clinical Guideline Centre. avgust 2010. str. 38–70. PMID 22741186.
  7. ↑ GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators (oktober 2016). »Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015«. Lancet. 388 (10053): 1545–1602. doi:10.1016/S0140-6736(16)31678-6. PMC 5055577. PMID 27733282.
  8. ↑ McMurray JJ, Pfeffer MA (2005). »Heart failure«. Lancet. 365 (9474): 1877–89. doi:10.1016/S0140-6736(05)66621-4. PMID 15924986. S2CID 38678826.
  9. ↑ National Clinical Guideline Centre (UK) (avgust 2010). Chronic heart failure: National clinical guideline for diagnosis and management in primary and secondary care: Partial update. National Clinical Guideline Centre. str. 19–24. PMID 22741186.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Srčno_popuščanje&oldid=6728624«