Trebušna vodenica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Trebušna vodenica
(ascites)
Hepaticfailure.jpg
Trebuh bolnika s cirozo, ki je povzročila obsežno trebušno vodenico in nabrekle površinske vene.
Področje gastroenterologija
Simptomi povečan obseg trebuha, povečana telesna masa, nelagodje v predelu trebuha, zasoplost[1]
Zapleti spontani bakterijski peritonitis, hepatorenalni sindrom, hiponatremija[1][2]
Vzroki jetrna ciroza, rak, srčno popuščanje, tuberkuloza, pankreatitis, budd–chiarijev sindrom[2]
Diagnostične metode telesna preiskava, ultrazvok, računalniškotomografsko slikanje[1]
Zdravljenje dieta z nizko vsebnostjo soli, zdravila, paracenteza[1]
Zdravila spironolakton, furosemid[1]
Pogostnost > 50 % bolnikov s cirozo [2]

Trebušna vodenica ali ascites je bolezensko nabiranje serozne tekočine v trebušni votlini,[3][4] in sicer se v potrebušnični (peritonealni) votlini nabere več kot 25 ml tekočine.[2] Kaže se lahko z naslednjimi simptomi: povečan obseg trebuha, povečana telesna masa, nelagodje v predelu trebuha, zasoplost.[1] Možni zaplet je spontani bakterijski peritonitis,[1] hematogena okužba ascitesne tekočine, ki se pojavi brez predhodnega lokalnega izvora okužbe.[5]

V razvitem svetu je najpogostejši vzrok trebušne vodenice jetrna ciroza.[2] Pri napredovali jetrni bolezni pride namreč do motenj homeostaze telesnih tekočin, kar se kaže z nabiranjem zunajcelične tekočine v potrebušnični votlini in intersticijskem tkivu.[6] Mehanizem nastanka trebušne vodenice pri jetrni cirozi temelji na povišanju krvnega tlaka v dverni (portalni) jetrni veni (portalna hipertenzija).[2] Drugi možni vzroki so še rak, srčno popuščanje, tuberkuloza, pankreatitis, budd–chiarijev sindrom[2] Diagnoza temelji na telesnem pregledu ter ultrazvočnem ali računalniškotomografskem slikanju.[1] Preiskava tekočine lahko pomaga pri ugotavljanju vzroka.[1] Lahko se opravi transjugularni intrahepatični portosistemski obvod, vendar ga povezujejo z zapleti.

Med ukrepe za zdravljenje običajno spadajo dieta z nizko vsebnostjo natrija, zdravila (kot so diuretiki) in paracenteza (punkcija odvečne tekočine).[1] Lahko se opravi transjugularni intrahepatični portosistemski obvod, vendar ga povezujejo z zapleti.[1] Ukrep je lahko tudi presaditev jeter, s čimer se zdravi vzrok, torej jetrna bolezen.[2]

Pri bolnikih z jetrno cirozo se v desetletnem obdobju po postavitvi diagnoze pri več kot polovici pojavi trebušna vodenica.[2] Med tistimi, pri katerih se trebušna vodenica razvije, je triletno preživetje okoli 50-odstotno.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 "Ascites - Hepatic and Biliary Disorders". Merck Manuals Professional Edition (angleščina). maj 2016. Pridobljeno dne 14. 12. 2017. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 Pedersen, JS; Bendtsen, F; Møller, S (maj 2015). "Management of cirrhotic ascites.". Therapeutic advances in chronic disease 6 (3): 124–137. PMC 4416972. PMID 25954497. doi:10.1177/2040622315580069. 
  3. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5506970/ascites?query=ascites&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 8. 2018.
  4. "Ascites". National Library of Medicine. Pridobljeno dne 14. 12. 2017. 
  5. Ribnikar M., Štepec S., Križman I. Spontani bakterijski peritonitis – pogost in večkrat neprepoznan zaplet pri bolnikih z dekompenzirano jetrno cirozo. MED RAZGL 1996; 35: 97–101.
  6. Hafner M. Uporaba humanih albuminov v hepatologiji. Zdravljenje s krvjo v gastroenterologiji in hepatolohiji, zbornik; 2005: 97–102.