Srčna aritmija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Srčna aritmija
Klasifikacija in zunanji viri
Ventrikularna fibrilacija (VF) kot primer hude srčne aritmije.
MKB-10 I47I49
MKB-9 427
DiseasesDB 15206
MedlinePlus 001101
MeSH D001145

Srčna aritmija, znana tudi kot srčna disritmija ali nereden srčni utrip, je skupina stanj, za katere je značilen nereden, prehiter ali prepočasen srčni utrip. Srčni utrip, ki je prehiter – nad 100 utripov na minuto pri odraslih – se imenuje tahikardija, srčni utrip, ki je prepočasen – pod 60 utripov na minuto – pa bradikardija.[1] Mnoge oblike aritmije so brez simptomov. Če so simptomi prisotni, se lahko kažejo med drugim kot plahutanje srca ali kot občuten premor med posameznimi utripi srca. Bolj resni simptomi so lahko omotica, omedlevica, težko dihanje ali bolečina v prsih.[2] Večina raznih aritmij ni resna, vendar je zaradi njih oseba ranljiva za zaplete, kot sta možganska kap ali srčno popuščanje.[1][3] Spet drugi lahko povzročijo srčni zastoj.[3]

Obstajajo štiri glavne vrste aritmije: dodatni utripi, supraventrikularne tahikardije, prekatne aritmije, in bradiaritmije. Dodatni utripi so med drugim  prezgodnja skrčenja atrija in prezgodnja skrčenja prekata. Supraventrikularne tahikardije so med drugim atrijska fibrilacija, atrijsko plapolanje, in paroksizmalna supraventrikularna tahikardija. Prekatne aritmije vključujejo prekatno fibrilacijo in prekatno tahikardijo.[3][4] Aritmije nastopijo zaradi težav z električno prevodnostjo sistema srca.[1] Aritmije se lahko pojavijo pri otrocih, vendar pa je razpon za normalni srčni utrip različen in je odvisen od starosti.[3] Številni testi lahko pomagajo pri diagnozi, tako elektrokardiogram (EKG) in Holterjev monitor.[5]

Večino aritmij je mogoče učinkovito zdraviti.[1] Zdravljenje lahko vključujejo zdravila, medicinske pripomočke, kot so spodbujevalniki, in kirurgijo. Zdravila za hiter srčni utrip, so lahko beta blokatorji ali agenti, ki se poskušali obnoviti normalni srčni ritem, na primer prokainamid. Slednja skupina ima lahko več pomembnih neželenih učinkov, še posebej, če se zdravilo jemlje dalj časa. Spodbujevalniki se najpogosteje uporabljajo za primere z upočasnjenim utripom srca. Primeri z nerednim srčnim utripom se pogosto zdravijo s sredstvi za redčenje krvi, ki zmanjšujejo nevarnost za zaplete. Osebe s hudimi simptomi aritmije se lahko nujno zdravijo z električnimi pulzi v obliki kardioverzije ali defibrilacije.[6]

Aritmija prizadeva milijone ljudi.[7] V Evropi in Severni Ameriki je leta 2014 atrijska fibrilacija prizadela približno 2 % do 3 % prebivalstva.[8] Atrijska fibrilacija in atrijska undulacija sta imeli za  posledico 112.000 smrti v letu 2013 (29.000 leta 1990).[9] Nenadna srčna smrt je vzrok za približno polovico smrti zaradi bolezni srca in ožilja ali približno 15 % vseh smrti po svetu.[10] Okoli 80 % primerov nenadne srčne smrti je posledica prekatne aritmije.[10] Aritmija se lahko pojavi pri katerikoli starosti, vendar je bolj pogosta pri starejših ljudeh.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 "What Is Arrhythmia?". National Heart, Lung and Blook Institute. 1.7.2011. Pridobljeno dne 7.3.2015. 
  2. ^ "What Are the Signs and Symptoms of an Arrhythmia?". National Heart, Lung and Blook Institute. 1.7.2011. Pridobljeno dne 7.3.2015. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 "Types of Arrhythmia". National Heart, Lung and Blook Institute. 1.7.2011. Pridobljeno dne 7.3.2015. 
  4. ^ Martin, C; Matthews, G; Huang, CL (2012). "Sudden cardiac death and Inherited channelopathy: the basic electrophysiology of the myocyte and myocardium in ion channel disease". Heart 98: 536–543. PMID 22422742. doi:10.1136/heartjnl-2011-300953. 
  5. ^ "How Are Arrhythmias Diagnosed?". National Heart, Lung and Blook Institute. 1.7.2011. Pridobljeno dne 7.3.2015. 
  6. ^ "How Are Arrhythmias Treated?". National Heart, Lung and Blook Institute. 1.7.2011. Pridobljeno dne 7.3.2015. 
  7. ^ 7,0 7,1 "Who Is at Risk for an Arrhythmia?". National Heart, Lung and Blook Institute. 1.7.2011. Pridobljeno dne 7.3.2015. 
  8. ^ Zoni-Berisso, M; Lercari, F; Carazza, T; Domenicucci, S (2014). "Epidemiology of atrial fibrillation: European perspective.". Clinical epidemiology 6: 213–20. PMID 24966695. doi:10.2147/CLEP.S47385. 
  9. ^ GBD 2013 Mortality and Causes of Death, Collaborators (17 December 2014). "Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990–2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.". Lancet 385 (9963): 117–171. PMC 4340604. PMID 25530442. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. 
  10. ^ 10,0 10,1 Mehra, R (2007). "Global public health problem of sudden cardiac death.". Journal of electrocardiology 40 (6 Suppl): S118–22. PMID 17993308. doi:10.1016/j.jelectrocard.2007.06.023. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]