Srčna aritmija
| Srčna aritmija | |
|---|---|
| Sopomenke | srčna disritmija, nereden srčni utrip |
 | |
| Ventrikularna fibrilacija (VF) z dezorganizirano električno aktivnostjo in koničastimi valovi na EKG-ju | |
| Specialnost | kardiologija |
| Simptomi | palpitacije, omotica ali presinkopa, omedlevica, kratka sapa, bolečina v prsnem košu,[1] zožena zavest |
| Zapleti | možganska kap, srčno popuščanje,[2][3] srčni zastoj |
| Običajni začetek | višja starost[4] |
| Tipi | dodatni utripi, supraventrikularna tahikardija, ventrikularne aritmije, bradiaritmije[3] |
| Vzroki | motnje električnega prevodnega sistema srca[2] |
| Diagnostični postopki | elektrokardiogram, Holterjeva monitorizacija[5] |
| Zdravljenje | zdravila, medicinski posegi (srčni spodbujevalnik), operacija[6] |
| Pogostost | milijoni[4] |
Srčna aritmija, znana tudi kot srčna disritmija ali nereden srčni utrip, je skupina stanj, za katera je značilen nereden, prehiter ali prepočasen srčni utrip. Srčni utrip, ki je prehiter – nad 100 utripov na minuto pri odraslih – se imenuje tahikardija, srčni utrip, ki je prepočasen – pod 60 utripov na minuto – pa bradikardija.[2] Mnoge oblike aritmije so brez simptomov. Če so simptomi prisotni, se lahko kažejo med drugim kot plahutanje srca ali kot občuten premor med posameznimi utripi srca. Bolj resni simptomi so lahko omotica, omedlevica, težko dihanje ali bolečina v prsih.[1] Večina raznih aritmij ni resna, vendar je zaradi njih oseba ranljiva za zaplete, kot sta možganska kap ali srčno popuščanje.[2][3] Spet drugi lahko povzročijo srčni zastoj.[3]
Obstajajo štiri glavne vrste aritmije: dodatni utripi, supraventrikularne tahikardije, prekatne aritmije, in bradiaritmije. Dodatni utripi so med drugim prezgodnja skrčenja atrija in prezgodnja skrčenja prekata. Supraventrikularne tahikardije so med drugim atrijska fibrilacija, atrijsko plapolanje, in paroksizmalna supraventrikularna tahikardija. Prekatne aritmije vključujejo prekatno fibrilacijo in prekatno tahikardijo.[3][7] Aritmije nastopijo zaradi težav z električno prevodnostjo sistema srca.[2] Aritmije se lahko pojavijo pri otrocih, vendar pa je razpon za normalni srčni utrip različen in je odvisen od starosti.[3] Številni testi lahko pomagajo pri diagnozi, tako elektrokardiogram (EKG) in Holterjev monitor.[8]
Večino aritmij je mogoče učinkovito zdraviti.[2] Zdravljenje lahko vključujejo zdravila, medicinske pripomočke, kot so spodbujevalniki, in kirurgijo. Zdravila za hiter srčni utrip, so lahko beta blokatorji ali agenti, ki se poskušali obnoviti normalni srčni ritem, na primer prokainamid. Slednja skupina ima lahko več pomembnih neželenih učinkov, še posebej, če se zdravilo jemlje dalj časa. Spodbujevalniki se najpogosteje uporabljajo za primere z upočasnjenim utripom srca. Primeri z nerednim srčnim utripom se pogosto zdravijo s sredstvi za redčenje krvi, ki zmanjšujejo nevarnost za zaplete. Osebe s hudimi simptomi aritmije se lahko nujno zdravijo z električnimi pulzi v obliki kardioverzije ali defibrilacije.[6]
Aritmija prizadeva milijone ljudi.[4] V Evropi in Severni Ameriki je leta 2014 atrijska fibrilacija prizadela približno 2 % do 3 % prebivalstva.[9] Atrijska fibrilacija in atrijska undulacija sta imeli za posledico 112.000 smrti v letu 2013 (29.000 leta 1990).[10] Nenadna srčna smrt je vzrok za približno polovico smrti zaradi bolezni srca in ožilja ali približno 15 % vseh smrti po svetu.[11] Okoli 80 % primerov nenadne srčne smrti je posledica prekatne aritmije.[11] Aritmija se lahko pojavi pri katerikoli starosti, vendar je bolj pogosta pri starejših ljudeh.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »What Are the Signs and Symptoms of an Arrhythmia?«. National Heart, Lung and Blook Institute. 1. julij 2011. Pridobljeno 7. marca 2015.
- 1 2 3 4 5 6 »What Is Arrhythmia?«. National Heart, Lung and Blook Institute. 1. julij 2011. Pridobljeno 7. marca 2015.
- 1 2 3 4 5 6 »Types of Arrhythmia«. National Heart, Lung and Blook Institute. 1. julij 2011. Pridobljeno 7. marca 2015.
- 1 2 3 4 »Who Is at Risk for an Arrhythmia?«. National Heart, Lung and Blook Institute. 1. julij 2011. Pridobljeno 7. marca 2015.
- ↑ »How Are Arrhythmias Diagnosed?«. National Heart, Lung, and Blood Institute. 1. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2015. Pridobljeno 7. marca 2015.
- 1 2 »How Are Arrhythmias Treated?«. National Heart, Lung and Blook Institute. 1. julij 2011. Pridobljeno 7. marca 2015.
- ↑ Martin, C; Matthews, G; Huang, CL (2012). »Sudden cardiac death and Inherited channelopathy: the basic electrophysiology of the myocyte and myocardium in ion channel disease«. Heart. Vol. 98. str. 536–543. doi:10.1136/heartjnl-2011-300953. PMID 22422742.
- ↑ »How Are Arrhythmias Diagnosed?«. National Heart, Lung and Blook Institute. 1. julij 2011. Pridobljeno 7. marca 2015.
- ↑ Zoni-Berisso, M; Lercari, F; Carazza, T; Domenicucci, S (2014). »Epidemiology of atrial fibrillation: European perspective«. Clinical epidemiology. Vol. 6. str. 213–20. doi:10.2147/CLEP.S47385. PMID 24966695.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: neoznačen prost dostop do DOI (povezava) - ↑ Naghavi, Mohsen; in sod. (GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators) (17. december 2014). »Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990–2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013«. Lancet. Vol. 385, št. 9963. str. 117–171. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. PMC 4340604. PMID 25530442.
- 1 2 Mehra, R (2007). »Global public health problem of sudden cardiac death«. Journal of electrocardiology. Vol. 40, št. 6 Suppl. str. S118-22. doi:10.1016/j.jelectrocard.2007.06.023. PMID 17993308.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Srčne aritmije - tema na portalu Vizita.si
