Srčno-žilna bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bolezni srca in ožilja
Klasifikacija in zunanji viri
Mikroskopski posnetek srčnega tkiva, ki kaže fibrozo (rumeno) in amiloidozo (rjavo)
MKB-10 I51.6
MKB-9 429.2
DiseasesDB 28808
MeSH D002318

Bolezni srca in ožilja oziroma srčno-žilne bolezni (kardiovaskularne bolezni) so bolezni, ki prizadenejo srce in/ali krvne žile.[1] Med najpogostejšimi so povišan krvni tlak, koronarna obolenja, srčna kap, bolezen srčnih zaklopk, revmatične bolezni srca ...[1][2] So glavni vzrok bolezni in prezgodnje smrti v Evropski uniji[3] in so nasploh razširjene po vsem razvitem svetu.

Mehanizmi, ki privedejo do določene srčno-žilne bolezni, se razlikujejo. Koronarno srčno bolezen, srčno kap in periferno arterijsko bolezen povzroči ateroskleroza, do katere pa lahko pride med drugim zaradi povišanega krvnega tlaka, kajenja, sladkorne bolezni, pomanjkanja telesne dejavnosti, debelosti, povišanega holesterola v krvi, nepravilne prehrane in prekomernega uživanja alkohola. Povišan krvni tlak je vzrok 13 % smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, kajenje 9 %, sladkorna bolezen 6 %, pomanjkanje telesne dejavnosti 6 % in debelost 5 %. Revmatična srčna bolezen lahko nastane zaradi nezdravljene streptokokne okužbe žrela.[1]

Ocenjujejo, da bi bilo možno 90 % vseh primerov bolezni srca in ožilja preprečiti.[4] Pri preprečevanju ateroskleroze so pomembni zdrava prehrana, telesna dejavnost, izogibanje kajenju in pitju alkohola,[1] ter zdravljenje bolezni, ki predstavljajo dejavnik tveganja (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, hiperholesterolemija).[1] Ustrezno antibiotično zdravljenje streptokokne okužbe žrela zmanjša tveganje za pojav revmatične srčne bolezni.[5] Korist uporabe aspirina pri sicer zdravih posameznikih ni jasno dokazana.[6][7]

Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok smrtnosti v svetu[1] ter tudi v Sloveniji.[8] Leta 2013 so povzročile 17,3 milijona smrti (31,5 %), v letu 1990 pa 12,3 milijona (25,8 %).[2]

Koronarna srčna bolezen povzroči 80 % vseh smrti zaradi srčno-žilnih zapletov pri moških in 75 % pri ženskah.[1] Večina srčno-žilnih bolezni se pojavlja pri odraslih ljudeh. V Združenih državah Amerike ima 11 % ljudi, starih med 20 in 40 let, katero od srčno-žilnih bolezni, v skupini med 60 in 80 let starosti je ta delež 71-odstoten, pri starejših od 80 let pa kar 85-odstoten.[9] Povprečna starost bolnika, ki umre zaradi srčno-žilnega dogodka, je v razviten svetu okoli 80 let, v svetu v razvoju pa okoli 68 let.[10] Glede na starost se srčno-žilne bolezni pri moških pojavijo povprečno okoli 10 let prej kot pri ženskah.[11]

Razvrstitev[uredi | uredi kodo]

Nezmožnosti prilagojena leta življenja za vnetne bolezni srca na 100.000 prebivalcev za leto 2004.[12]
  ni podatka
  manj kot 70
  70–140
  140–210
  210–280
  280–350
  350–420
  420–490
  490–560
  560–630
  630–700
  700–770
  več kot 770

Obstaja več srčno-žilnih bolezni, ki prizadenejo krvne žile; gre za t. i. žilne bolezni oziroma bolezni ožilja:

Več srčno-žilnih bolezni prizadene srce (srčne bolezni oziroma bolezni srca):

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Shanthi Mendis; Pekka Puska; Bo Norrving; World Health Organization (2011). Global Atlas on Cardiovascular Disease Prevention and Control (PDF). World Health Organization in collaboration with the World Heart Federation and the World Stroke Organization. str. 3–18. ISBN 978-92-4-156437-3. 
  2. ^ 2,0 2,1 GBD 2013 Mortality and Causes of Death, Collaborators (17. 12. 2014). "Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.". Lancet 385 (9963): 117–71. PMC 4340604. PMID 25530442. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. 
  3. ^ http://ec.europa.eu/health-eu/health_problems/cardiovascular_diseases/index_sl.htm
  4. ^ McGill HC, McMahan CA, Gidding SS (marec 2008). "Preventing heart disease in the 21st century: implications of the Pathobiological Determinants of Atherosclerosis in Youth (PDAY) study". Circulation 117 (9): 1216–1227. PMID 18316498. doi:10.1161/CIRCULATIONAHA.107.717033. 
  5. ^ Spinks, A; Glasziou, PP; Del Mar, CB (5. 11. 2013). "Antibiotics for sore throat.". The Cochrane database of systematic reviews 11: CD000023. PMID 24190439. doi:10.1002/14651858.CD000023.pub4. 
  6. ^ Sutcliffe, P; Connock, M; Gurung, T; Freeman, K; Johnson, S; Ngianga-Bakwin, K; Grove, A; Gurung, B; Morrow, S; Stranges, S; Clarke, A (2013). "Aspirin in primary prevention of cardiovascular disease and cancer: a systematic review of the balance of evidence from reviews of randomized trials.". PLOS ONE 8 (12): e81970. PMC 3855368. PMID 24339983. doi:10.1371/journal.pone.0081970. 
  7. ^ Sutcliffe, P; Connock, M; Gurung, T; Freeman, K; Johnson, S; Kandala, NB; Grove, A; Gurung, B; Morrow, S; Clarke, A (september 2013). "Aspirin for prophylactic use in the primary prevention of cardiovascular disease and cancer: a systematic review and overview of reviews.". Health technology assessment (Winchester, England) 17 (43): 1–253. PMID 24074752. doi:10.3310/hta17430. 
  8. ^ http://www.nijz.si/sl/srcno-zilne-bolezni, vpogled: 25. 1. 2017.
  9. ^ Go, AS; Mozaffarian, D; Roger, VL; Benjamin, EJ; Berry, JD; Borden, WB; Bravata, DM; Dai, S; Ford, ES; Fox, CS; Franco, S; Fullerton, HJ; Gillespie, C; Hailpern, SM; Heit, JA; Howard, VJ; Huffman, MD; Kissela, BM; Kittner, SJ; Lackland, DT; Lichtman, JH; Lisabeth, LD; Magid, D; Marcus, GM; Marelli, A; Matchar, DB; McGuire, DK; Mohler, ER; Moy, CS; Mussolino, ME; Nichol, G; Paynter, NP; Schreiner, PJ; Sorlie, PD; Stein, J; Turan, TN; Virani, SS; Wong, ND; Woo, D; Turner, MB; American Heart Association Statistics Committee and Stroke Statistics, Subcommittee (1. 1. 2013). "Heart disease and stroke statistics--2013 update: a report from the American Heart Association.". Circulation 127 (1): e6–e245. PMID 23239837. doi:10.1161/cir.0b013e31828124ad. 
  10. ^ Fuster, Board on Global Health; Valentin; Academies, Bridget B. Kelly (2010). Institute of Medicine of the National, ur. Promoting cardiovascular health in the developing world : a critical challenge to achieve global health. Washington, D.C.: National Academies Press. str. Chapter 2. ISBN 978-0-309-14774-3. 
  11. ^ Mendis, Shanthi; Puska,, Pekka; Norrving, Bo (2011). Global atlas on cardiovascular disease prevention and control (1 izd.). Geneva: World Health Organization in collaboration with the World Heart Federation and the World Stroke Organization. str. 48. ISBN 9789241564373. 
  12. ^ "WHO Disease and injury country estimates". World Health Organization. 2009. Pridobljeno dne 11. 11. 2009. 
  13. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?query=bolezen&SearchIn=All. Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 25. 1. 2017.
  14. ^ Wong, ND (May 2014). "Epidemiological studies of CHD and the evolution of preventive cardiology.". Nature reviews. Cardiology 11 (5): 276–89. PMID 24663092. doi:10.1038/nrcardio.2014.26. 
  15. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5539590/srce?dictionaries=95&query=srce&SearchIn=All, vpogled: 25. 1. 2017.
  • Robert Berkow, Veliki zdravstveni priročnik za domačo rabo, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001
  • Jože Plešej, Slikovni slovar človeškega telesa, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993
  • Peter Strušek, Biologija človek, DZS, Ljubljana, 2001
  • Berta Korošak, Biologija človeka, Mohorjeva založba, Ljubljana, 2001