Atrijska fibrilacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Atrijska fibrilacija
SinusRhythmLabels.svg
Diagram normalnega sinusnega utripa, kot ga kaže EKG. Valovi P, ki so slika depolarizacije srčnega artrija, to je vrha srca, so pri atrijski fibrilaciji odsotni.
SpecializacijaKardiologija
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10I48
MKB-9427.31
DiseasesDB1065
MedlinePlus000184
eMedicinemed/184 emerg/46
MeSHD001281

Atrijska fibrilacija (AF ali A-fib), poslovnjeno tudi migetanje preddvorov, je nenormalen srčni ritem, za katerega je značilno, da srce hitro in neredno bije.[1] Pogosto se začne kot kratkotrajna obdobja z nenormalnim utripom, ki se s časom podaljšujejo in lahko trajajo brez premora.[2] Večina epizod je brez simptomov.[3] Občasno lahko pride do razbijajočega srca, omedlevice, težkega dihanja ali bolečine v prsih.[4] Bolezen je povezana s povečanim tveganjem za srčno popuščanje, demenco in možgansko kap.[3] Gre za eno od oblik supraventrikularne tahikardije.[5]

Visok krvni tlak in bolezni srčnih zaklopk so najpogostejši spremenljivi dejavni tveganja za AF.[6][7] Drugi dejavniki tveganja v zvezi s srcem so srčno popuščanje, bolezni koronarnih arterij, kardiomiopatija in prirojeno srčno obolenje.[6] V deželah v razvoju se bolezni srčnih zaklopk pogosto pojavljajo kot posledica revmatske vročice.[8] S pljuči povezani dejavniki tveganja soKOPB, debelost in spalna apneja.[3] Drugi dejavniki so med drugim pretirano uživanje alkohola, sladkorna bolezen in hipertiroidizem.[3][8]  Polovica obolenj pa ni povezana z nobenim od teh dejavnikov tveganja. Diagnoza se postavlja na osnovi  otipa utripa,  lahko se potrdi z elektrokardiogramom (EKG).[9] Tipičen EKG pri AF  kaže neredno vprekatno frekvenco in odsotnost valov P.[9]

AF se pogosto zdravi z zdravili, ki srčni utrip znižajo na raven blizu normale (tako imenovani frekvenčni nadzor) ali pretvorijo utrip v običajni sinusni ritem (tako imenovani nadzor ritma).[6] Električna kardioverzija se prav tako lahko uporabi za pretvorbo AF v normalni sinusni ritem;  pogosto se uporabi emergentno, če gre za nestabilno osebo oseba.[10] Ablacija lahko prepreči ponovitev pri nekaterih ljudeh.[11] Z vidika tveganja za možgansko kap se lahko priporoči aspirin ali sredstva proti strjevanju, kot je varfarin ali novejši oralni antikoagulant.[3] Ta zdravila zmanjšujejo to tveganje, povečujejo pa pogostnost večjih krvavitev.[12]

Atrijska fibrilacija je najpogostejša resna nenormalnost srčnega utripa.[3] V Evropi in Severni Ameriki je leta 2014 bilo prizadetih približno 2 % do 3 % prebivalstva.[2] Leta 2005 je bilo prizadetih 0,4 - 1 % prebivalstva.[13] V deželah v razvoju bolezen prizadene približno 0,6 % moških in 0,4 % žensk. Odstotek ljudi z AF s starostjo raste, od 0,14 % pri starostih pod 50 let, na 4 % med 60 in 70 let in na 14 % nad 80 let.[2] A-fib in atrijsko plapolanje sta leta 2013 imela za posledico 112.000 smrti, občuten porast z 29.000 v letu 1990.[14] Prvi je o nerednem srčnem utripu poročal Jean-Baptiste de Sénac leta 1749. Stanje je z EKG prvi dokumentiral leta 1909 Thomas Lewis.[3]

Normalen srčni utrip (zgoraj) atrijska fibrilacija (spodaj)
Video razlaga

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Heart Disease Other Related Conditions". cdc.gov. September 3, 2014. Pridobljeno dne 19 February 2015. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Zoni-Berisso, M; Lercari, F; Carazza, T; Domenicucci, S (2014). "Epidemiology of atrial fibrillation: European perspective.". Clinical epidemiology 6: 213–20. PMID 24966695. doi:10.2147/CLEP.S47385. 
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 Munger, TM; Wu, LQ; Shen, WK (January 2014). "Atrial fibrillation.". Journal of biomedical research 28 (1): 1–17. PMID 24474959. doi:10.7555/JBR.28.20130191. 
  4. Gray, David (2010). Chamberlain's Symptoms and Signs in Clinical Medicine: An Introduction to Medical Diagnosis (13th izd.). London: Hodder Arnold. str. 70–1. ISBN 9780340974254. 
  5. Urman, edited by Linda S. Aglio, Robert W. Lekowski, Richard D. (2015). Essential clinical anesthesia review : keywords, questions and answers for the boards. str. 480. ISBN 9781107681309. 
  6. 6,0 6,1 6,2 Anumonwo, JM; Kalifa, J (November 2014). "Risk Factors and Genetics of Atrial Fibrillation.". Cardiology clinics 32 (4): 485–494. PMID 25443231. doi:10.1016/j.ccl.2014.07.007. 
  7. Nguyen, TN; Hilmer, SN; Cumming, RG (10 September 2013). "Review of epidemiology and management of atrial fibrillation in developing countries.". International Journal of Cardiology 167 (6): 2412–20. PMID 23453870. doi:10.1016/j.ijcard.2013.01.184. 
  8. 8,0 8,1 Mischke, K; Knackstedt, C; Marx, N; Vollmann, D (April 2013). "Insights into atrial fibrillation.". Minerva medica 104 (2): 119–30. PMID 23514988. 
  9. 9,0 9,1 "Atrial fibrillation: stroke prevention in focus". ACC 00 (2): 92–98. 2013. PMID 24054541. doi:10.1016/j.aucc.2013.08.002. 
  10. Oishi, ML; Xing, S (February 2013). "Atrial fibrillation: management strategies in the emergency department.". Emergency medicine practice 15 (2): 1–26; quiz 27. PMID 23369365. 
  11. Amerena, JV; Walters, TE; Mirzaee, S; Kalman, JM (4 November 2013). "Update on the management of atrial fibrillation.". The Medical journal of Australia 199 (9): 592–97. PMID 24182224. doi:10.5694/mja13.10191. 
  12. Steinberg, BA; Piccini, JP (14 April 2014). "Anticoagulation in atrial fibrillation.". BMJ (Clinical research ed.) 348: g2116. PMID 24733535. doi:10.1136/bmj.g2116. 
  13. Fuster, Valentin (2006). "ACC/AHA/ESC 2006 Guidelines for the Management of Patients with Atrial Fibrillation: a report of the American College of Cardiology/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines and the European Society of Cardiology Committee for Practice Guidelines (Writing Committee to Revise the 2001 Guidelines for the Management of Patients With Atrial Fibrillation): developed in collaboration with the European Heart Rhythm Association and the Heart Rhythm Society". Circulation 114 (7): e257–354. PMID 16908781. doi:10.1161/CIRCULATIONAHA.106.177292. 
  14. GBD 2013 Mortality and Causes of Death, Collaborators (17 December 2014). "Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990–2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.". Lancet 385 (9963): 117–71. PMC 4340604. PMID 25530442. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]