Varfarin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Varfarin
Warfarin.svg
Warfarin ball-and-stick model.png
Sistematično (IUPAC) ime
(RS)-4-Hidroksi-3-(3-okso-1-fenilbutil)- 2H-kromen-2-on
Klinični podatki
Blagovne znamke Coumadin, Jantoven, Marevan
AHFS/Drugs.com monograph
MedlinePlus a682277
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: D
  • ZDA: X (kontraindikacije)
Način uporabe peroralno ali intravensko
Legal status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost 79–100 % (peroralno)[1]
Vezava na beljakovine 99 %[2]
Presnova jetrna: CYP2C9, 2C19, 2C8, 2C18, 1A2 in 3A4[2]
Razpolovni čas 20–60 h (povp.: 40 h)[2]
Izločanje skozi ledvice (92 %)[2]
Identifikatorji
Številka CAS 81-81-2I
Oznaka ATC B01AA03 (WHO)
PubChem CID 54678486
IUPHAR/BPS 6853
DrugBank DB00682
ChemSpider 10442445
UNII 5Q7ZVV76EI
KEGG D08682
ChEBI CHEBI:10033
ChEMBL CHEMBL1464
Kemični podatki
Formula C19H16O4
Mol. masa 308,33 g/mol

Varfarín je derivat 4-hidroksikumarina, ki deluje kot zaviralec (antagonist) vitamina K in se uporablja kot peroralni antikoagulans.[3] Je zmes ekvimolarnih količin enantiomer S in R , pri čemer ima enantiomera S 2- do 5-krat večji antikoagulantni učinek kot enantiomera R.[4] Pogosto se uporablja pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo ali vensko tromboembolijo. Velja za zelo učinkovito zdravilo, vendar ima tudi določene pomanjkljivosti, kot so ozko terapevtsko okno, dolga razpolovna doba, součinkovanje s številnimi zdravili in s hrano ter nujno redno laboratorijsko spremljanje.[5]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Varfarin je zaviralec vitamina K,[3] pri čemer kompetitivno zavira encim vitamin K epoksid reduktaza, ki katalizira redukcijo vitamina K epoksid do vitamina K. Vitamin K, ki ga vnašamo s hrano, je kofaktor pri γ-karboksilaciji oz. aktivaciji dejavnikov strjevanja krvi (dejavniki II, VII, IX in X) kot tudi določenih regulatornih faktorjev (beljakovina C, beljakovina S in beljakovina Z).[6][7]. Pri tem se vitamin K oksidira v vitamin K epoksid, ki se lahko regenerira z vitamin K epoksid reduktazo. Varfarin torej zmanjša sposobnost regeneracije vitamina K v telesu. Posledično se zmanjša aktivacija dejavnikov strjevanja krvi, kar posredno zavira koagulacijo krvi oz. podaljša protrombinski čas.[8]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

Najpogostejša indikacija za dolgotrajno zdravljenje z varfarinom je kronična ali paroksizmalna atrijska fibrilacija pri starejših osebah ali pri mlajših, če so prisotni dodatni dejavniki tveganja za nastop embolije. Varfarin se predpisuje tudi bolnikom z umetnimi srčnimi zaklopkami, z dilatativno kardiomiopatijo in z nekaterimi srčnimi hibami. Uporabljajo se tudi kot nadaljevalno zdravljenje venske tromboze in pljučne embolije.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Holford, NH (December 1986). "Clinical Pharmacokinetics and Pharmacodynamics of Warfarin Understanding the Dose-Effect Relationship". Clinical Pharamacokinetics (Springer International Publishing) 11 (6): 483–504. PMID 3542339. doi:10.2165/00003088-198611060-00005. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 "PRODUCT INFORMATION COUMADIN" (PDF). TGA eBusiness Services. Aspen Pharma Pty Ltd. 19. 1. 2010. Pridobljeno dne 11. 12. 2013. 
  3. ^ 3,0 3,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543493/varfarin?query=varfarin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 7. 2015.
  4. ^ Vovk T, Tršinar M. Najnevarnejše interakcije varfarina z zdravili pri starostnikih. Farmakon, št. 25, december 2005.
  5. ^ Mavri A., Štalc M. Dabigatran in rivaroksaban v zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo in vensko trombembolijo: naše prve klinične izkušnje. Zdrav Vestn 2014; 83: 849–856.
  6. ^ Ansell J, Hirsh J, Hylek E et al. (2008). "Pharmacology and management of the vitamin K antagonists: American College of Chest Physicians evidence-based clinical practice guidelines (8th Edition)". Chest 133 (6 Suppl): 160S–198S. PMID 18574265. doi:10.1378/chest.08-0670. 
  7. ^ Freedman MD (March 1992). "Oral anticoagulants: pharmacodynamics, clinical indications and adverse effects". J Clin Pharmacol 32 (3): 196–209. PMID 1564123. doi:10.1002/j.1552-4604.1992.tb03827.x. 
  8. ^ Locatelli L , Oblak E. Vpliv različnih dejavnikov na učinek varfarina. Golniški simpozij 2011 – Zbornik prispevkov: Klinična farmacija; Antikoagulantna terapija, Golnik, Slovenija, 20. september; str. 73.
  9. ^ Cevc M., Peternel P. Peroralno antikoagulacijsko zdravljenje. Farmakon, št. 25, december 2005.