Periferna arterijska bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Periferna arterijska bolezen
Sinonimiperiferno vaskularno obolenje (PVD), periferno obstruktivno obolenje arterij, periferna obliterativna arteriopatija
Arterial ulcer peripheral vascular disease.jpg
Razjeda zaradi insuficience arterije pri osebi z resnim obolenjem perfiernih arterij
Specializacijavaskularna kirurgija
Simptomiintermittent claudication uredi to na wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10I73.9
MKB-9443.9
DiseasesDB31142
MedlinePlus000170
eMedicinemed/391 emerg/862
MeSHD016491

Periferna arterijska bolezen (PAD) je zožitev arterij, ki ožiljajo druge dele telesa, kot pa srce ali možgane.[1] Kadar do zožitve pride v srcu, gre za  koronarno arterijsko bolezen, pri možganih pa za cerebrovaskularno bolezen. Periferne arterijske bolezni najpogosteje vpliva na noge, prizadete pa so lahko tudi druge arterije.[2] Klasični simptom je bolečina v nogah pri hoji, ki poneha s počitkom, kaže pa se kot občasno šepanje.[3] Na prizadeti nogi je opaziti druge simptome, med drugim razjede kože, modrikasto kožo, hladno kožo, ali slabo rast nohtov in dlake.[4] Zapleti so lahko okužba ali odmiranje tkiva, kar lahko zahteva amputacijo, koronarna arterijska bolezen, ali kap.[2] Do 50 % primerov PAD je brez simptomov.[3]

Glavni dejavnik tveganja je kajenje cigaret.[2] Drugi dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, visok krvni holesterol.[5] Osnovni mehanizem je običajno ateroskleroza.[6] Vzrok je lahko tudi arterijski krč.[1] PAD se običajno diagnosticira kot razmerje gleženj-roka  (ABI) manj kot 0.90 - ABI je  sistolični krvni tlak na gležnju, deljeno s sistoličnim krvnim tlakom roke.[7] Lahko se tudi opravi  Obojestranska ultrasonografija in angiografija.[8] Angiografija je natančnejša in omogoča hkratno zdravljenje, je pa povezana z večjimi tveganji.[7]

Ni jasno, ali presejalni pregledi bolezni koristijo, saj te možnosti še niso rezno raziskali.[9][10] Pri ljudeh z občasnim šepanjem zaradi PAD, je odpoved kajenju in dejavnostna terapija pod nadzorom izboljšala rezultate.[11][12] Zdravila, kot so statini, ACE inhibitorji in cilostazol, tudi lahko pomagajo.[12][13] Aspirin bolnikom z blago boleznijo zgleda ne pomaga, vendar ga običajno priporočajo pri resnejših primerih.[14][15] Antikoagulanti, kot je varfarin, tipično niso koristni.[16] Postopki za zdravljenje bolezni so med drugim cepljenje obvoda, angioplastika in aterektomija.[17]

V letu 2010 približno po svetu okoli 202 milijona ljudi imelo PAD..[5] V razvitem svetu prizadene približno 5,3 % ljudi v starosti 45 do 50 let in 18,6 % v starosti 85 do 90 let.[5] V državah v razvoju prizadene 4,6 % ljudi v starosti med 45 do 50 in 15 % ljudi v starosti med 85 in 90.[5] V razvitem svetu PAD je enako pogost pri moških in pri ženskah,  v državah v razvoju pa so ženske bolj pogosto prizadete.[5] V letu 2013 je PAD povzročila 41,000 smrti (16,000 leta 1990).[18]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "What Is Peripheral Vascular Disease?" (PDF). https://www.heart.org. 2012. Pridobljeno dne 26 February 2015.  Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  2. 2,0 2,1 2,2 "What Is Peripheral Arterial Disease?". http://www.nhlbi.nih.gov/. August 2, 2011. Pridobljeno dne 25 February 2015.  Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  3. 3,0 3,1 Violi, F; Basili, S; Berger, JS; Hiatt, WR (2012). "Antiplatelet therapy in peripheral artery disease.". Handbook of experimental pharmacology (210): 547–63. PMID 22918746. doi:10.1007/978-3-642-29423-5_22. 
  4. "What Are the Signs and Symptoms of Peripheral Arterial Disease?". http://www.nhlbi.nih.gov/. August 2, 2011. Pridobljeno dne 26 February 2015.  Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Fowkes, FG; Rudan, D; Rudan, I; Aboyans, V; Denenberg, JO; McDermott, MM; Norman, PE; Sampson, UK; Williams, LJ (19 October 2013). "Comparison of global estimates of prevalence and risk factors for peripheral artery disease in 2000 and 2010: a systematic review and analysis.". Lancet 382 (9901): 1329–40. PMID 23915883. doi:10.1016/s0140-6736(13)61249-0. 
  6. "What Causes Peripheral Arterial Disease?". http://www.nhlbi.nih.gov/. August 2, 2011. Pridobljeno dne 26 February 2015.  Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  7. 7,0 7,1 Ruiz-Canela, M; Martínez-González, MA (2014). "Lifestyle and dietary risk factors for peripheral artery disease.". Circulation Journal 78 (3): 553–9. PMID 24492064. doi:10.1253/circj.cj-14-0062. 
  8. "How Is Peripheral Arterial Disease Diagnosed?". August 2, 2011. Pridobljeno dne 27 March 2015. 
  9. Andras, A; Ferket, B (Apr 7, 2014). "Screening for peripheral arterial disease". The Cochrane database of systematic reviews 4: CD010835. PMID 24711093. doi:10.1002/14651858.CD010835.pub2. 
  10. U.S. Preventive Services Task Force (Dec 15, 2014). "Peripheral artery disease screening and cardiovascular disease risk assessment with the ankle-brachial index in adults: recommendation statement.". Am Fam Physician 90 (12): 858A–858D. PMID 25591190. 
  11. Fokkenrood, HJ; Bendermacher, BL; Lauret, GJ; Willigendael, EM; Prins, MH; Teijink, JA (23 August 2013). "Supervised exercise therapy versus non-supervised exercise therapy for intermittent claudication.". The Cochrane database of systematic reviews 8: CD005263. PMID 23970372. doi:10.1002/14651858.CD005263.pub3. 
  12. 12,0 12,1 Hankey, GJ; Norman, PE; Eikelboom, JW (1 February 2006). "Medical treatment of peripheral arterial disease.". JAMA 295 (5): 547–53. PMID 16449620. doi:10.1001/jama.295.5.547. 
  13. Bedenis, R; Stewart, M; Cleanthis, M; Robless, P; Mikhailidis, DP; Stansby, G (31 October 2014). "Cilostazol for intermittent claudication.". The Cochrane database of systematic reviews 10: CD003748. PMID 25358850. doi:10.1002/14651858.CD003748.pub4. 
  14. Lin, JS; Olson, CM; Johnson, ES; Whitlock, EP (3 September 2013). "The ankle-brachial index for peripheral artery disease screening and cardiovascular disease prediction among asymptomatic adults: a systematic evidence review for the U.S. Preventive Services Task Force.". Annals of Internal Medicine 159 (5): 333–41. PMID 24026319. doi:10.7326/0003-4819-159-5-201309030-00007. 
  15. Poredos, P; Jezovnik, MK (March 2013). "Is aspirin still the drug of choice for management of patients with peripheral arterial disease?". VASA. Zeitschrift für Gefasskrankheiten 42 (2): 88–95. PMID 23485835. doi:10.1024/0301-1526/a000251. 
  16. Hauk, L (15 May 2012). "ACCF/AHA update peripheral artery disease management guideline.". American family physician 85 (10): 1000–1. PMID 22612053. 
  17. "How Is Peripheral Arterial Disease Treated?". http://www.nhlbi.nih.gov. August 2, 2011. Pridobljeno dne 26 February 2015.  Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  18. GBD 2013 Mortality and Causes of Death, Collaborators (17 December 2014). "Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.". Lancet 385 (9963): 117–71. PMC 4340604. PMID 25530442. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2.