Gangrena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gangrena
Klasifikacija in zunanji viri
Suha gangrena na prstih noge zaradi periferne arterijske bolezni
MKB-10 R02, I70.2, E10.2, I73.9
MKB-9 040.0, 785.4
DiseasesDB 19273
MedlinePlus 007218
eMedicine article/217943 article/782709 article/214992 article/438994 article/2028899 article/2051157
MeSH D005734

Gangréna (lat. gangraena iz gr. gángraina – prisad, vnetje[1]) je odmrtje tkiva po poškodbi ali prekinjeni, zavrti prekrvitvi in okužbi.[2] Najpogosteje prizadene spodnje okončine.

Gangrena ni nalezljiva bolezen in se zato ne more prenesti iz enega bolnika na drugega. Obstaja več vrst gangrene, ki se kažejo z različnimi simptomi, npr. suha gangrena, vlažna gangrena, plinska gangrena in nekrotizirajoči fasciitis.[3][4] Zdravljenje je odvisno od vzroka in lahko zajema resekcijo (kirurško odstranitev prizadetega tkiva), debridement, v skrajnem primeru pa tudi amputacijo, zdravljenje z antibiotiki, revaskularizacijo (ponovna vzpostavitev prekrvitve z vstavitvijo žilnih obvodov) in hiperbarično oksigencijo.[5]

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Gangreno povzroči znatno oslabljena prekrvitev tkiva, na primer pri periferni arterijski bolezni[6] ali okužbi.[7][8][9] Sladkorna bolezen[10] in kajenje povečata tveganje za pojav gangrene.[4][7]

Vrste[uredi | uredi kodo]

Suha gangrena[uredi | uredi kodo]

Pri suhi gangreni se tkivo suši in ne razpada zaradi sekundarne okužbe.[2] Gre za obliko koagulacijske nekroze, ki se pojavi v tkivu s pomanjkljivo prekrvitvijo, ki ne omogoča preživetja celic. Pogosto je posledica periferne arterijske bolezni, lahko pa se pojavi tudi po akutni ishemiji okončine. Zaradi pomanjkanja kisika ni ustreznih razmer za gnitja tkiva in za uspevanje bakterij. Zato je prizadeti predel suh, skrčen ter temnordeč do črn. Meja z zdravim okolnim tkivom je pogosto zelo jasna in gangrenozno tkivo lahko, če pred tem ni kirurško odstranjeno, samo odpade.

Sladkorna bolezen je nevarnostni dejavnik za pojav periferne arterijske bolezni in s tem za nastanek suhe gangrene (pa tudi vlažne gangrene – zlasti pri bolnikih z neurejenim krvnim sladkorjem, saj povišane krvne koncentracije glukoze pomenijo ustrezno okolje za razrast bakterij).[11]

Vlažna gangrena[uredi | uredi kodo]

Pri vlažni gangreni nastane gnitje s tvorbo toksinov in iztekanjem krvavkaste, smrdeče tekočine.[2] Je posledica bakterijske okužbe in ima v primerjavi s suho gangreno slabo prognozo. Pogosto se namreč pojavi sepsa. Okužbo z gnitjem povzročajo anaerobne bakterija, kot sta Clostridium perfringens in Bacillus fusiformis. Zaradi blokade venskega ali redkeje arterijskega obtoka vlažna gangrena običajno hitro napreduje. V prizadetem tkivu zastaja kri, v kateri se itro razmnožujejo bakterije. Toksini, ki jih izločajo bakterije, se absorbirajo v tkivo in povzročijo sepso in naposled smrt. Prizaeto tkivo je oteklo, zmehčano, gnilo in potemnelo.

Zaradi visoke smrtnosti pri hitrem napredovanju vlažne gangrene je pogosto potrebna takojšnja, tako imenovana giljotinska amputacija, s katero se omejijo sistemski učinki okužbe.[12]

Plinska gangrena[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Plinska gangrena.

Plinska gangrena (plinski prisad) je akutno, hudo nekrotizirajoče vnetje, ki ga povzročajo anaerobne bakterije, pri katerem se v podkožju in v mišicah pojavljata plin in serozni hemoragični eksudat.[2] Povzročitelji so lahko bakterije iz rodu klostridijev (najpogosteje Clostridium perfringens, ki proizvaja alfatoksin) ali številne druge neklostridijske vrste (na primer anaerobni streptokoki in bakterije iz rodu Bacteroides[13]).[9][14] Okužba napreduje hitro, saj se plini, ki jih proizvajajo bakterije, širijo in infiltrirajo v okolno tkivo, in zato jo je treba obravnavati kot urgentno stanje. Pogosto hitro napreduje v bakteriemijo in septični šok.

Bakterije, ki povzročajo plinsko gangreno, lahko prodrejo v nekrotično tkivo iz okolja preko rane, se namnožijo in izločajo agresivne eksotoksine. Ti bakterijski toksini poškodujejo tudi okolno tkivo, pri tem pa nastaja plin. Sestava plina je bila enem od opisanih kliničnih primerov naslednja: vodik (5,9 %), ogljikov dioksid (3,4 %), dušik (74,6 %) in kisik (16,1 %).[13]

Druge oblike[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220147/gangrna?View=1&Query=gangrena, vpogled: 8. 7. 2016.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516370/gangrena?query=gangrena&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 7. 2016.
  3. Porth, Carol (2007). Essentials of pathophysiology. Lippincott Williams & Wilkins. str. 41. ISBN 978-0-7817-7087-3. Pridobljeno dne 15. 6. 2010. 
  4. 4,0 4,1 "Gangrene – Introduction". NHS Health A–Z. NHS. Pridobljeno dne 2010-06-15. 
  5. "Gangrene – Treatment". NHS Health A–Z. National Health Service (England). Pridobljeno dne 15. 6. 2010. 
  6. Adamič, Petra, Gasparini, Mladen (2011). Periferna arterijska bolezen. Medicinski razgledi, letnik 50, številka 3, str. 315-324.
  7. 7,0 7,1 "Gangrene – Causes". NHS Health A–Z. National Health Service (England). Pridobljeno dne 15. 6. 2010. 
  8. Gardner, AW; Afaq, A (2008). "Management of lower extremity peripheral arterial disease". Journal of cardiopulmonary rehabilitation and prevention 28 (6): 349–357. PMC 2743684. PMID 19008688. doi:10.1097/HCR.0b013e31818c3b96. 
  9. 9,0 9,1 Yang, Z.; Hu, J.; Qu, Y.; Sun, F.; Leng, X.; Li, H.; Zhan, S. (2013). "Interventions for treating gas gangrene (Protocol)". Cochrane Database of Systematic Reviews (6): Article number: CD010577. doi:10.1002/14651858.CD010577. 
  10. Korzon-Burakowska, A; Dziemidok, P (December 2011). "Diabetic foot-the need for comprehensive multidisciplinary approach.". Annals of Agricultural and Environmental Medicine 18 (2): 314–317. PMID 22216805. 
  11. Vayvada, H; Demirdover, C; Menderes, A; Karaca, C (August 2013). "Necrotising fasciitis in the central part of the body: diagnosis, management and review of the literature.". International wound journal 10 (4): 466–472. PMID 22694053. doi:10.1111/j.1742-481x.2012.01006.x. 
  12. Tisi, PV; Than, MM (8 April 2014). "Type of incision for below knee amputation.". The Cochrane database of systematic reviews 4: CD003749. PMID 24715679. doi:10.1002/14651858.CD003749.pub3. 
  13. 13,0 13,1 Chi CH, Chen KW, Huang JJ, Chuang YC, Wu MH (1995). "Gas composition in Clostridium septicum gas gangrene". Journal of the Formosan Medical Association 94 (12): 757–759. PMID 8541740. 
  14. Sakurai, J.; Nagahama, M.; Oda, M. (November 2004). "Clostridium perfringens alpha-toxin: characterization and mode of action". Journal of Biochemistry 136 (5): 569–574. PMID 15632295. doi:10.1093/jb/mvh161. 
  15. Levenson, RB; Singh, AK; Novelline, RA (March–April 2008). "Fournier gangrene: role of imaging". Radiographics 28 (2): 519–528. PMID 18349455. doi:10.1148/rg.282075048.