Velika gospodarska kriza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gibanje ameriškega BDP med leti 1920 in 1940

Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo leta 1929 in končalo v poznih 1930. letih (ponekod v zgodnjih 1940.)[1]. Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze 29. oktobra 1929 (t.i. »črni torek«), ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju.

To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije, in kmetijska območja zaradi padca cen. V Združenih državah Amerike je depresija sovpadala s serijo peščenih viharjev, t.i. »Dust Bowl«, ki so dodatno prizadeli kmetijstvo osrednjega dela države. Obseg mednarodne trgovine se je zmanjšal za polovico do dve tretjini, prav tako pa tudi osebni dohodki, prihodki od davkov, cene in dobički.

Za pomoč lastnemu gospodarstvu je večina držav sprejela ublažitvene ukrepe. Stanje je sprožilo tudi politične spremembe v nekaterih državah in ponekod so se ljudje obrnili k nacionalističnim demagogom. V Weimarski republiki, ki jo je kriza zelo prizadela, saj so usahnila ameriška posojila za obnovitev gospodarstva, je bil to čas vzpona Adolfa Hitlerja, ki je na koncu pripeljal do 2. svetovne vojne.

Epilog Prve svetovne vojne[uredi | uredi kodo]

Zlata dvajseta v ZDA[uredi | uredi kodo]

Prva svetovna vojna je bila mejnik v svetovni zgodovini, saj je prizadela Evropo, ki je bila do izbruha vojne gospodarsko najmočnejša celina na svetu. ZDA, ki so se bojevale na tujih tleh so iz vojne izšle kot največja zmagovalka, saj je Evropa za sanacijo škode potrebovala neizmerne količine industrijskega blaga ter hrane, ki je sama ni bila sposobna pridelati. ZDA so tako prvič v zgodovili prevzele vlogo največje gospodarske in politične sile na svetu. Pred vojno so namreč ZDA najemale kredite pri evropskih bankah, s prodajo orožja in materiala antantnim silam med vojno ter posojanjem denarja in prodajo blaga izčrpani Evropi za sanacijo vojne škode, pa se je situacija obrnila[2]. Po vojni so ZDA svoj položaj izrabile za prevzem politične in gospodarske premoči. Ameriški dolar je prvič v zgodovini postal svetovna valuta, finančni center pa se je iz Londona preselil na newyorški Wall Street[3].

Evropska kriza[uredi | uredi kodo]

Medtem, ko so se ZDA vzpenjale na vrh politične in gospodarske moči je Evropa v letih po Prvi svetovni vojni doživljala čas politične in gospodarske krize. Nemčija, ki so ji zmagovalke po vojni naložile velike reparacije, se nikakor ni mogla gospodarsko pobrati, Združeno kraljestvo pa se je soočalo z izgubo tržišč ter z začetki osamosvojitvenih teženj njenih kolonij in dominionov[4]. Evropa se je tako soočala z veliko brezposelnostjo, socialnimi stiskami, političnimi pretresi in družbenimi nemiri, ki so vodili v porast skrajnih političnih gibanj.

Začetek krize[uredi | uredi kodo]

Kriza se je začela z recesijo, ki je sledila veliki gospodarski rasti ZDA v letih po Prvi svetovni vojni. Velika zadolževanja podjetij in posameznikov so v ZDA izzvala nelikvidnost bank, ki so v poznih dvajsetih letih začele propadati, posledično pa so s tem začela propadati tudi nekatera podjetja. Gospodarska rast se je ustavila, nato pa je leta 1929 kriza zavladala tudi na borznih trgih. Kriza se je začela v oktobru leta 1929, ko so na Newyorški borzi začele naglo padati vrednosti delnic, kar je sprožilo splošen preplah v finančnih krogih. Prvič so cene vrednostnih papirjev padle 21. oktobra 1929[5], ko pa je zavladala panika, sta sledila dva večja padca, ki sta se zgodila 24. in 29, oktobra 1929[6].

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Blake, R.; et al (1993). Oxfordova enciklopedija zgodovine od 19. stoletja do danes. Ljubljana: DZS. 
  2. ^ Prunk, J. (2008). Racionalistična civilizacija. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
  3. ^ Baselli, G.; et al (1999). Veliki atlas svetovne zgodovine. Ljubljana: DZS. 
  4. ^ Krušič, M.; et al (1983). Sodobna zgodovina. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
  5. ^ Steilberg, A.; Fleming, T. (1998). Chronik handbuch Amerika. München: Chronik Verlag. 
  6. ^ Garraty, J. A. (1998). The American nation; A history of United States. New York: Longman.