Rennes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 06' 53" severne širine, 1° 40' 46" zahodne dolžine

Občina Rennes / Roazhon
Bretanski parlament, Rennes

Grb
Rennes se nahaja v državi Francije
Rennes
Lega
Zemljepisna dolžina: -1.679444
Zemljepisna širina: 48.114722
Uprava
Država Francija
Regija: Bretanja
Departma: Ille-et-Vilaine (prefektura)
Okrožje: Rennes
Kanton: sedež enajstih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Rennes-metropola
Župan: Nathalie Appéré  (Socialistična stranka)
(2014-2020)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 20 m–74 m
(povpr. 30 m)
Površina kopnega:¹ 50,39 km²
Prebivalstvo
(2009)
206.604
 - gostota: (2009) 4.100/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 35238/ 35000, 35200, 35700:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine. Leta 2009 je mesto imelo 206.604 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v severozahodni francoski pokrajini Bretaniji na sotočju rek Ille in Vilaine. S kanalom Ille-Rance, ki se konča pri Saint-Maloju, je povezan z Rokavskim prelivom.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v departmaju

Rennes je sedež enajstih kantonov:

  • Kanton Rennes-Bréquigny (del občine Rennes: 15.397 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-Center (del občine Rennes: 19.017 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-Center-Zahod (del občine Rennes: 21.264 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-Center-Jug (del občine Rennes: 15.774 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-Vzhod (del občine Rennes: 20.323 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-le-Blosne (del občine Rennes: 21.151 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-Sever (del občine Rennes: 21.845 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-Severovzhod (del občine Rennes: 18.224 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-Severozahod (del občine Rennes, občine Gévezé, Pacé, Parthenay-de-Bretagne: 28.130 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-Jugovzhod (del občine Rennes, občini Chantepie, Vern-sur-Seiche: 33.459 prebivalcev),
  • Kanton Rennes-Jugozahod (del občine Rennes, občini Saint-Jacques-de-la-Lande, Vezin-le-Coquet: 28.707 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bécherel, Betton, Bruz, Cesson-Sévigné, Châteaugiron, Hédé, Janzé, Liffré, Montauban-de-Bretagne, Montfort-sur-Meu, Mordelles, Plélan-le-Grand, Saint-Aubin-d'Aubigné in Saint-Méen-le-Grand s 569.408 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mestna hiša v Rennesu

Ozemlje Rennesa je v antiki naseljevalo armoriško pleme Redones, ki je na tem mestu ustanovilo naselbino Condate ("sotočje" - Ille in Vilaine). Leta 57 pred Kristusom so se združili z galskimi plemeni v boju proti rimskim osvajalcem. Po rimskem zavzetju se je mesto preimenovalo v Condate Riedonum in postalo glavno mesto Civitas Riedonum. V tem času je strateški položaj mesta botroval njegovi pomembnosti. Glavna rimska cesta Via Osismii se je vila tod proti zahodu do Vorgiuma (sedanji Carhaix). Leta 275 je bilo okoli mesta zaradi nevarnosti barbarskih vdorov povzdignjeno obzidje.

Proti koncu rimskega obdobja je bilo ozemlje Bretanije vključno z Rennesom eno zadnjih oporišč Zahodnorimskega cesarstva. Melaine, lokalni škof, je leta 497 odigral pomembno vlogo pri podpisu mirovnega sporazuma med Franki in Armoričani. Zahodni del Bretanjskega polotoka so naselili Bretonci, medtem ko so Franki zavzeli preostali del Armorike. Karolingi so v izogib bretonskim vpadom ustanovili Bretonsko marko, ki je bila sestavljena iz grofij Rennes, Nantes in Vannes. V 9. stoletju je to ozemlje povsem pripadlo Bretonskemu kraljestvu. Rennes je postal bretonski leta 851, kasneje glavno mesto Bretanskega vojvodstva.

Med vojno za nasledstvo Bretanije je mesto leta 1356-57 neuspešno oblegala angleška vojska pod poveljstvom vojvoda Lancasterskega.

V letu 1491 ji je sledila francoska kraljeva vojska. Rennes je prešel v njihove roke šele po pogajanju bretanske vojvodinje Ane in njeno poroko s Karlom VIII., samo vojvodstvo pa se je popolnoma združilo s Francosko krono z Anino hčerko Klavdijo.

Leta 1899 se je v njem odvijal sodni proces proti judovskemu častniku Alfredu Dreyfusu, ki je razdelil Francijo na dva tabora: konservativni, ki je obsodil Dreyfusa, in pristaše slednjega, tim. dreyfusovce.

Med drugo svetovno vojno je Rennes utrpel težko bombardiranje, prvo s strani nemških letal in njihovo zavzetje mesta 18. maja 1940, drugo pa s strani zavezniških letal marca in maja 1943 ter v času normandijske invazije junija 1944. Rennes je osvobodila ameriška vojska pod poveljstvom generala Pattona 4. avgusta 1944. V njem je bilo zadržanih okoli 50.000 nemških ujetnikov.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Park Thabor s cerkvijo sv. Melanije

Rennes je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Parlament Bretanje (Plasenn Breujoù Breizh) je verjetno najbolj znana stavba v Rennesu, zgrajena v 17. stoletju, obnovljena po požaru 1994.
  • klasicistična katedrala sv. Petra iz 19. stoletja, sedež nadškofije Rennes, Dol in Saint-Malo, francoski zgodovinski spomenik,
  • opatijska cerkev - prokatedrala Notre-Dame-en-Saint-Melaine iz 17. stoletja, v prvi polovici 19. stoletja je služila kot nadomestna katedrala,
  • klasicistična bazilika Presvetega Odrešenika iz 18. stoletja,
  • nekdanji jakobinski samostan iz 14. stoletja,
  • ostanki utrdb iz 3. stoletja,
  • mestna opera iz leta 1836,
  • bretansko narodno gledališče, ustanovljeno leta 1990 z združitvijo Centre dramatique de l'Ouest in Maison de la Culture,
  • muzej lepih umetnosti,
  • Park Thabor (1860-67),
  • nabrežje Quai Émile Zola,
  • Graščina Haute-Chalais (17. stoletje).

Univerze[uredi | uredi kodo]

  • Univerza v Rennesu 1 (politične znanosti, medicina, matematika),
  • Univerza v Rennesu 2 - Zgornja Bretanja (jezik, šport, družboslovje).

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Šport[uredi | uredi kodo]

  • Stade Rennais F.C., nogometno društvo, ustanovljeno v letu 1901, z domicilom na Stade de la route de Lorient, dvakratni zmagovalec Francoskega pokala;

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]