Rona-Alpe
Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na novo upravno delitev Francije, zastareli. |
Rona-Alpe Rhône-Alpes (francosko) | |||
---|---|---|---|
![]() | |||
| |||
![]() | |||
45°44′24.67″N 4°49′10.01″E / 45.7401861°N 4.8194472°EKoordinati: 45°44′24.67″N 4°49′10.01″E / 45.7401861°N 4.8194472°E | |||
Država | ![]() | ||
Ukinitev | 1. januar 2016 | ||
Prefektura | Lyon | ||
Departmaji | |||
Površina | |||
• Skupno | 43.698 km2 | ||
Prebivalstvo (1. januar 2014) | |||
• Skupno | 5.645.407 | ||
• Gostota | 130 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) | ||
ISO 3166 koda | FR-V | ||
KDP (2014)[1] | 2. med francoskimi regijami | ||
Skupaj | €207 milijard | ||
Na prebivalca | €32.000 | ||
NUTS Regija | FR7 | ||
Spletna stran | [www.rhonealpes.fr www.rhonealpes.fr] |
Rona-Alpe je bila do leta 2015[2] jugovzhodna francoska regija ob meji z Italijo in Švico, imenovana po reki Roni in Alpah. Njeno glavno mesto Lyon je za Parizom drugo največje metropolitansko območje v Franciji.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Regija se nahaja na jugovzhodu Francije. Na jugu meji na regiji Provanso-Alpe-Azurno obalo in Languedoc-Roussillon, na zahodu na Auvergne, na severu na Burgundijo in Franche-Comté, na vzhodu pa meji na švicarske kantone Ženevo, Vaud in Valais ter italijanski pokrajini Dolino Aoste in Piemont.
Vzhod regije pokrivajo Francoske Alpe, katerih najvišja gora Mont Blanc je hkrati tudi najvišja točka celotnih Alp. Osrednji del regije zajema dolino Rone in njenega pritoka Saone. V zahodnem delu regije prevladuje gorska veriga Centralnega masiva. Regija si skupaj s Švico deli Ženevsko jezero, v Visoki Savoji pa se nahaja tudi jezero Annecy. V departmaju Ardèche se nahaja najgloblja soteska v Evropi.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
V predrimskem obdobju so območje naseljevali Kelti. V rimskem času je bilo ozemlje priključeno novonastali rimski provinci Galiji Lugdunensis z glavnim mestom v Lyonu (latinsko Lugdunum).
V srednjem veku je regija z izjemo Savoje postala del merovinškega oz. karolinškega Burgundskega kraljestva preden je pristala pod Kapetingi.
Za časa verskih vojn je provinca Vivarais (Ardèche) postala močno oporišče protestantskih Hugenotov in kot taka bila tudi simbol upora proti francoski monarhiji. V začetku francoske revolucije so se postavili ob bok revolucionarjem, kasneje pa se zaradi radikalnih sprememb obrnili proti njim.
V tem času je bila s francosko revolucionarno vojsko zavzeta zgodovinska pokrajina Savoja, ki je bila pred tem dolgo časa samostojna grofija, nato pa skupaj s Piemontom del Sardinskega kraljestva, dokončno pa je pripadla Franciji 24. marca 1860 po plebiscitu.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Archived copy". Arhivirano iz spletišča dne 2016-02-29. Pridobljeno 2016-02-28.
{{cite web}}
: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) - ↑ La carte à 13 régions définitivement adoptée, Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015