Rona-Alpe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rhône-Alpes

grb Rone-Alp

Lega Rone-Alp v Franciji
Departmaji Ain (01)
Ardèche (07)
Drôme (26)
Isère (38)
Loara (42)
Rona (69)
Savoja (73)
Zgornja Savoja (74)
Prefektura Lyon
Prebivalstvo 5 645 407 preb.
(1999)
Gostota prebivalstva 129 preb./km²
Površina 43 698 km²
Okrožja 25
Kantoni 335
Komune 2 879
Predsednik regijskega sveta Jean-Jack Queyranne (PS)
Prefekt {{{Préfet}}}

Rona-Alpe je jugovzhodna francoska regija ob meji z Italijo in Švico, imenovana po reki Roni in Alpah. Njeno glavno mesto Lyon je za Parizom drugo največje metropolitansko območje v Franciji.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Regija se nahaja na jugovzhodu Francije. Na jugu meji na regiji Provanso-Alpe-Azurno obalo in Languedoc-Roussillon, na zahodu na Auvergne, na severu na Burgundijo in Franche-Comté, na vzhodu pa meji na švicarske kantone Ženevo, Vaud in Valais ter italijanski pokrajini Dolino Aoste in Piemont.

Vzhod regije pokrivajo Francoske Alpe, katerih najvišja gora Mont Blanc je hkrati tudi najvišja točka celotnih Alp. Osrednji del regije zajema dolino Rone in njenega pritoka Saone. V zahodnem delu regije prevladuje gorska veriga Centralnega masiva. Regija si skupaj s Švico deli Ženevsko jezero, v Visoki Savoji pa se nahaja tudi jezero Annecy. V departmaju Ardèche se nahaja najgloblja soteska v Evropi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek:Zgodovina regije Rona-Alpe, Zgodovina Savoje

V predrimskem obdobju so območje naseljevali Kelti. V rimskem času je bilo ozemlje priključeno novonastali rimski provinci Galiji Lugdunensis z glavnim mestom v Lyonu (latinsko Lugdunum).

V srednjem veku je regija z izjemo Savoje postala del merovinškega oz. karolinškega Burgundskega kraljestva preden je pristala pod Kapetingi.

Za časa verskih vojn je provinca Vivarais (Ardèche) postala močno oporišče protestantskih Hugenotov in kot taka bila tudi simbol upora proti francoski monarhiji. V začetku francoske revolucije so se postavili ob bok revolucionarjem, kasneje pa se zaradi radikalnih sprememb obrnili proti njim.

V tem času je bila s francosko revolucionarno vojsko zavzeta zgodovinska pokrajina Savoja, ki je bila pred tem dolgo časa samostojna grofija, nato pa skupaj s Piemontom del Sardinskega kraljestva, dokončno pa je pripadla Franciji 24. marca 1860 po plebiscitu.