Villeurbanne

Villeurbanne
Villeurbanne
Občina
	Lega
	45°45′58″N 4°52′46″E / 45.76611°N 4.87944°EKoordinati: 45°45′58″N 4°52′46″E / 45.76611°N 4.87944°E
Država	Francija
Regija	Auvergne-Rona-Alpe
Metropola	Lyon (metropolitanski departma)
Okrožje	Lyon
Kanton	Villeurbanne-Center; Villeurbanne-Jug; Villeurbanne-Sever
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost; Villefranche-sur-Saône
Upravljanje
• Župan (2008-2014)	Jean-Paul Bret
Površina 1	14,52 km2
Prebivalstvo (1. januar 2019)	152.212
• Gostota	10.000 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletje (DST)	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	69266 /69100
Nadmorska višina	165–189 m ; (povp. 181 m)
	1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Villeurbanne je mesto in občina v vzhodnoosrednjem francoskem departmaju Rhône regije Rona-Alpe. Po podatkih iz leta 2019 je mesto imelo 152.000 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v vzhodni Franciji ob reki Roni. Na jugozahodu meji na Lyon, s katerim tvori za Parizom drugo največje somestje v Franciji.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Villeurbanne je sedež treh kantonov:

Kanton Villeurbanne-Center (del občine Villeurbanne: 40.699 prebivalcev),
Kanton Villeurbanne-Jug (del občine Villeurbanne: 41.756 prebivalcev),
Kanton Villeurbanne-Sever (del občine Villeurbanne: 41.760 prebivalcev).

Vsi trije kantoni so sestavni deli okrožja Lyon.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je prvikrat izpričano kot Villa Urbana v 1. stoletju pred našim štetjem, v času Rimljanov Urbanum, nato Villa Urbane in na koncu Villeurbanne.

Francoskemu kraljestvu je pripadlo leta 1349, ko se je tudi oddvojilo od Lyona z reko La Rize, nekdanjim rokavom reke Rone.

Z obdobjem industrializacije v 19. stoletju se je Villeurbanne začel širiti. Odprtje tekstilnih nato pa še strojnih in kemičnih tovarn je v mesto privabilo številno, predvsem italijansko imigracijo.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Gledališče Théâtre national populaire (TNP), ustanovljen 1920,
Mestna hiša Hôtel de Ville s trgom Place Lazare Goujon, in stolpnico Gratte-Ciels zgrajeni v 30. letih 20. stoletja na pobudo tedanjega župana mesta Lazara Goujona.