Villeurbanne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Villeurbanne
Place lazare goujon.jpg
Lega
Villeurbanne se nahaja v Francija
Villeurbanne
Villeurbanne se nahaja v Auvergne-Rona-Alpe
Villeurbanne
45°45′58″N 4°52′46″E / 45.76611°N 4.87944°E / 45.76611; 4.87944Koordinati: 45°45′58″N 4°52′46″E / 45.76611°N 4.87944°E / 45.76611; 4.87944
DržavaFrancija
RegijaAuvergne-Rona-Alpe
MetropolaLyon (metropolitanski departma)
OkrožjeLyon
KantonVilleurbanne-Center
Villeurbanne-Jug
Villeurbanne-Sever
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Villefranche-sur-Saône
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Jean-Paul Bret
Površina
1
14,52 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
147.712
 • Gostota10.000 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
69266 /69100
Nadmorska višina165–189 m
(povp. 181 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Villeurbanne je mesto in občina v vzhodnoosrednjem francoskem departmaju Rhône regije Rona-Alpe. Po podatkih iz leta 2005 je mesto imelo 134.500 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v vzhodni Franciji ob reki Roni. Na jugozahodu meji na Lyon, s katerim tvori za Parizom drugo največje somestje v Franciji.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Villeurbanne je sedež treh kantonov:

  • Kanton Villeurbanne-Center (del občine Villeurbanne: 40.699 prebivalcev),
  • Kanton Villeurbanne-Jug (del občine Villeurbanne: 41.756 prebivalcev),
  • Kanton Villeurbanne-Sever (del občine Villeurbanne: 41.760 prebivalcev).

Vsi trije kantoni so sestavni deli okrožja Lyon.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je prvikrat izpričano kot Villa Urbana v 1. stoletju pred našim štetjem, v času Rimljanov Urbanum, nato Villa Urbane in na koncu Villeurbanne.

Francoskemu kraljestvu je pripadlo leta 1349, ko se je tudi oddvojilo od Lyona z reko La Rize, nekdanjim rokavom reke Rone.

Z obdobjem industrializacije v 19. stoletju se je Villeurbanne začel širiti. Odprtje tekstilnih nato pa še strojnih in kemičnih tovarn je v mesto privabilo številno, predvsem italijansko imigracijo.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Gledališče Théâtre national populaire (TNP), ustanovljen 1920,
  • Mestna hiša Hôtel de Ville s trgom Place Lazare Goujon, in stolpnico Gratte-Ciels zgrajeni v 30. letih 20. stoletja na pobudo tedanjega župana mesta Lazara Goujona.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.