Exeter

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Exeter
City of Exeter
Mesto & ne-metropolitansko okrožje
V smeri urinega kazalca: Stolnica, Stolpna ura, Devon County Hall, Cathedral Close, Železni most.
Geslo: Semper fidelis (Always Faithful)
Okrožje Exeter vključno Topsham prikazano v Devonu
Koordinati: 50°43′N 3°32′W / 50.717°N 3.533°W / 50.717; -3.533Koordinati: 50°43′N 3°32′W / 50.717°N 3.533°W / 50.717; -3.533
Suverena država Združeno kraljestvo
Konstitutivna država Anglija
Regija South West England
Ceremonialno in ne-metropolitansko okrožje Devon
Status mesta Time immemorial
Ne-metropolitansko okrožje 1974
Upravljanje
 • Vrsta Exeter City Council
 • Župan Stella Brock
 • Člani parlamenta Ben Bradshaw
Hugo Swire
 • HQ Civic Centre, Paris Street
 • UK Parlament Exeter
East Devon
 • Evropski parlament South West England
Površina
 • Skupno 47,03 km2
Prebivalstvo (2011 ocena)
 • Skupno 117.773
 • Gostota 2.504 preb./km2
 • Demonym Exonian
Časovni pas GMT (UTC0)
 • Poletje (DST) BST (UTC+1)
Postcode district EX1-6
Omrežna skupina 01392
Spletna stran www.exploreexeter.co.uk

Exeter je zgodovinsko mesto v Devonu v Angliji in je bilo nekoč glavno mesto Cornwalla. Leži v grofiji Devon, je mesto okraj, kot tudi sedež Okrajnega sveta Devona. Trenutno ima upravno območje status ne-metropolitanskega okraja in je zato pod upravo okrajnega sveta. Mesto leži ob reki Exe nekaj kilometrov severno od izliva v Rokavski preliv, približno 60 km severovzhodno od Plymoutha in 110 km jugozahodno od Bristola. Po popisu 2011 ima 117.773 prebivalcev.

Exeter je najbolj jugozahodno rimsko utrjeno naselje v Veliki Britaniji. Stolnica v Exetru je bila ustanovljena v začetku 12. stoletja in je postala anglikanska v času reformacije v 16. stoletju. Moto mesta, Semper Fidelis, je bila leta 1588 predlagala kraljica Elizabeta I..

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antika in srednji vek[uredi | uredi kodo]

Karta Exetera leta 1563, naslovljena Civitas Exoniae (vulgo Excester) urbs primaria in comitatu Devoniae

Ugodna lokacija na suhem grebena, ki se konča s pogledom na plovno reko v kateri mrgoli rib in rodovitno deželo v bližini, je bila razlog za zgodnjo naselitev. Odkritje novca iz helenističnega obdobja v mestu nakazuje obstoj trgovanja s sredozemsko regijo že 250 let pred našim štetjem.

Leta 50 n. št. so Rimljani ustanovili, po osvojitvi države pod cesarjem Klavdijem, mesto Isca Dumnoniorum ( tudi Isca of the Dumnones ali Devonians) na kraju, kjer je že bilo majhno keltsko naselje staroselcev. Bilo je obzidano. Številni odseki rimskega zidu so še vedno ohranjeni. Prav tako so ohranjeni ostanki rimskega kopališča, ki je bilo le delno izkopano leta 1970 in ni dostopno javnosti. Isca je bila južno izhodišče za rimsko cesto, ki je vodila v severovzhodni smeri do Lincolna (Lindum), preko Batha (Aquae Sulis), Cirencestera (Corinium) in Leicestra (Ratae Coritanorum). Izkopavanja v letu 1970 in 1980 so ugotovila prisotnost rimske vojaške utrdbe v Exeterju (zgrajene okoli leta 50) skoraj zagotovo za Legion II Augusta. Več kot 1.000 rimskih kovancev so tudi našli v mestu, kar kaže na njegovo pomembnost kot trgovskega središča. Datumi kovancev kažejo, da je bilo mesto najbolj uspešno v prvi polovici četrtega stoletja. Ker ni praktično nobenega kovanca kasnejšega datuma, kaže na hiter propad.

Sasi so prišli v Exeter po zmagi Britancev v bitki pri Peonnumu v Somersetu v leta 658. Med ruševinami rimskega mesta je bilo dovolj prostora za oba naroda in Sasi so dovolili Britom še naprej živeti po svojih navadah. To naselje je skoraj gotovo na kraju od današnje ulice Bartholomew Street. Do leta 1637 je bila ta ulica znana kot Britayne v spomin na čase, ko je bila britanska četrt.

V letu 876 so Exeter (takrat znan kot Escanceaster), na kratko zasedli Danci. Alfred Veliki (849 – 899) jih je naslednje poletje pregnal. V naslednjih letih je bil Exeter eno od štirih utrdb v Devonu, s tem da so popravili rimsko obzidje. Leta 893 je bilo mesto drugič oblegano od Dancev.

V okoli leta 928 je kralj Etelstan (okoli 893/895 – 939) pregnal Brite iz mesta. V času Viljema Malmesburyja so jih poslali preko reke Tamar, s čimer je bila določena reka kot meja Devona. Etelstan je verjetno obnovil staro mejo Dumnoniana. Druge navedbe kažejo, da so se Briti preprosto preselili ne daleč izven mestnega obzidja. Izpraznjeno četrt so utrdili kot "grofovo utrdbo", ki so jo kot Irlesberi imenovali še v 12. stoletju.

Leta 1001 Dancem znova ni uspelo priti v mesto, so ga pa oplenili leta 1003, ker je bilo iz neznanih razlogov zapuščeno. Emma Normandijska je dobila mesto kot del dote, ko se je leto prej poročila z Etelredom II..

Leta 1068 so mesto osvojili normanski vojaki pod Viljemom Osvajalcem, ki je dal zgraditi grad Rougemont. Ozemlje prej zasedeno os Sasov je prišlo v normanske roke. Po smrti škofa Leofrica leta 1072, ga je nadomestil Norman Osbern FitzOsbern. Leta 1136, v začetku vojne med Anglijo in Normandijo, je grad Rougemont, dobil Baldwin de Redvers šele po trimesečnem obleganju.

Mesto je imelo tedenske sejme najmanj od leta 1213 dalje in leta 1281 je bil Exeter edino mesto na jugozahodu, da je imelo tri tržne dni na teden. Obstaja evidenca sedmih letnih sejmov, najzgodnejši je datiran v leto 1130. Sejmi so se nadaljevali vsaj do zgodnjega 16. stoletja.

V visokem srednjem veku so imeli oboji, stolnični duhovniki in državljani, dostop do zapletenega sistema vodovoda, ki je dovajal čisto pitno vodo v mesto iz izvirov v sosednji župniji St. Sidwell. Delu sistema vodovoda je bila izjemna mreža podzemnih predorov ali "podzemnih prehodov", ki so v veliki meri nedotaknjeni in jih je mogoče videti še danes.

Moto mesta, Semper Fidelis, je predlagala Elizabeta I. kot potrdilo o prispevku mesta z ladijami, ki so pomagale premagati špansko armado leta 1588, njegova prva dokumentirana uporaba je iz leta 1660. Ta moto je mestu podelil tudi Karel II. leta 1660 pri obnovi Exetra, zaradi vloge v angleški državljanski vojni.

V angleški državljanski vojni (1642-1649) je bil Exeter na strani z monarhistov. Mesto je ostalo trdno pod nadzorom kralja do skoraj konca vojne in je eno od zadnjih mest, ki so padla v parlamentarne roke. Predaja Exetera je bila po dogovoru aprila 1646. Exeter je bil v tem času ekonomsko močno mesto, z močno trgovino z volno in kmetijskim zaledjem.

Industrijska revolucija in moderna doba[uredi | uredi kodo]

Na začetku industrijske revolucije se je Exeter razvil zaradi predelave kmetijskih proizvodov iz okolice in zaradi moči vode hitro tekoče reke Exe. Ko so parni stroji zamenjali hidroenergijo, je bil Exeter predaleč od premoga in železove rude za nadaljnji razvoj industrije. Čeprav je mesto izgubilo svoj pomen, mu je bilo z velikimi, grdimi industrijskimi obrati prizaneseno. To je razlog, zakaj je Exeter zdaj eno izmed mest z najvišjo kakovostjo življenja v Veliki Britaniji.

Med drugo svetovno vojno je mesto utrpelo veliko škodo zaradi bombardiranja nemške Luftwaffe. Veliko zgodovinskih stavb, vključno s stolnico je bilo poškodovanih ali celo popolnoma uničenih. Do leta 1950 je bila večina stavb skrbno rekonstruirana. Kritiki pa se pritožujejo, da so porušili preveč le delno uničenih stavb, da je bila kakovost rekonstruiranih stavb pomanjkljiva in da ima motoriziran promet preveč koncesij.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Reka Exe

Mesto Exeter je bilo zgrajeno na vzhodnem bregu reke Exe, na grebenu, ki ga podpira strm hrib. Prav na tej točki pa se Exe, ki se ji pridruži reka Creedy, odpre v širok estuarij, kar ima za posledico precej pogoste poplave. Ta kombinacija z enostavno obrambno na višjem grebenu, je bila naravna izbira za izgradnjo in trgovino.

Exeter leži pretežno na peščenjaku in konglomeratu, čeprav je struktura okoliških območij raznolika. Topografija grebena tvori hrbtenico, ki jo tvori vulkanski grič, na katerem se nahaja grad Rougemont. Stolnica se nahaja na robu tega grebena in je zato vidna iz precejšnje razdalje.

Exeter ima blage mokre zime in topla poletja s spremenljivimi toplo - hladnimi deževnimi obdobji. Temperature ne ne razlikujejo veliko skozi vse leto. Najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo 21 °C, najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 8 °C. Januar je najbolj moker mesec s 93 mm padavin.

Panorama mesta iz strehe severnega stolpa stolnice
Panorama mesta iz strehe severnega stolpa stolnice

Demografija[uredi | uredi kodo]

Iz popisa 2011 (Urad za državno statistiko) sledi, da ima okrožje Exeter 117.773 prebivalcev ali 6697 več, kot ob popisu 2001. V času popisa 2011 je bila narodnostna sestava prebivalstva Exetera naslednja: 93,1% belcev, z največjo manjšino - etnična skupina - Kitajcev 1,7%. Beli Britanci, beli Irci in druge etnične skupine so se vse zmanjšale za (-1% -6% in -10% v tem zaporedju). V letu 2011 so dodali dve novi etnični skupini Rome (ali irske popotnike) in Arabce.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V Exetru so naslednje zanimive stavbe:

  • Stolnica Sv. Petra (Exeter), zgrajena leta 1112, škofovski sedež, ko se je preselil iz bližnjega Creditona (rojstni kraj Bonifacija, apostola Nemcev), ker je bilo obzidje boljša zaščita proti piratom (verjetno Vikingom). Tukaj je tudi kip Richarda Hookerja, rojenega v 16. stoletju v Exeterju (anglikanski teolog)
  • Ruševine gradu Rougemont. Grad je bil zgrajen kmalu po zasedbi Normanov. Deli so bili uporabljeni do pred nekaj leti kot sodna dvorana.
  • Guildhall, najstarejša javna stavba v Angliji, ki se še vedno uporablja
  • Carinarnica v privlačni pristaniški četrti
  • Parliament Street, ulica ki je veljala do leta 2007 kot najožja ulica na svetu
  • Nekdanji samostan svetega Nikolaja v Mint Lane
  • Številni srednjeveške cerkve, kot primer St. Mary Steps z bogato okrašenim stolpom
  • Butts Ferry, starodavni kabelski trajekt čez reko Exe.
Pahljačasti obok stolnice
trg in stolnica Sv. Petra

Partnerska mesta[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gray, Todd (2000). Exeter: The Traveller's Tales. Exeter: The Mint Press. ISBN 1-903356-00-8. 
  • Higham, Robert (2008). Making Anglo-Saxon Devon. Exeter: The Mint Press. ISBN 978-1-903356-57-9. 
  • Hoskins, W. G. (2004). Two Thousand Years in Exeter (Revised and updated izd.). Chichester: Phillimore. str. 23. ISBN 1-86077-303-6. 
  • Sellman, R.R. (1985). Aspects of Devon History (New izd.). Exeter: Devon Books. ISBN 0-86114-756-1. 
  • Sharp, Thomas (1946). Exeter Phoenix: A Plan for Rebuilding. London: The Architectural Press. 
  • Stoyle, Mark (2003). Circled With Stone: Exeter's City Walls, 1485-1660. Exeter: University of Exeter Press. ISBN 978-0-85989-727-3. 
  • Stoyle, Mark (1996). From Deliverance to Destruction: Rebellion and Civil War in an English City. Exeter: University of Exeter Press. ISBN 978-0-85989-478-4. 
  • Stoyle, Mark (2014). Water in the City: The Aqueducts and Underground Passages of Exeter. Exeter: University of Exeter Press. ISBN 978-0-85989-877-5. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]