Pojdi na vsebino

Caen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Caen

Kaem (normansko)
Mesto
Mestna hiša in Opatija sv. Štefana, Caen
Opatija Sainte-Trinité
Cerkev sv. Petra
Grad Caen
Rue Froide v starem Caenu
Grb Caen
Grb
Lega Caen
Zemljevid
Caen se nahaja v Francija
Caen
Caen
Caen se nahaja v Normandija
Caen
Caen
Koordinati: 49°10′53″N 00°21′49″W / 49.18139°N 0.36361°W / 49.18139; -0.36361
DržavaFrancija
RegijaNormandija
DepartmaCalvados
OkrožjeCaen
KantonCaen-1, 2, 3, 4 and 5
InterkomunalitetaCaen la Mer
Upravljanje
 • Župan (2026–32) Aristide Olivier[1]
Površina
1
25,70 km2
 • Urbano
173,6 km2
 • Metropolitansko obm.
2.597 km2
Prebivalstvo
 (2023)[2]
109.400 (2.023)
 • Urbano
 (2018[3])
205.708
 • Urbana gostota1.200 preb,/km2
 • Metropolitansko obm.
 (2018[3])
469.526
 • Metropolitanska gostota180 preb./km2
DemonimCaennais
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
14118 /14000
Nadmorska višina2–73 m
(povp. 8 m)
Spletna strancaen.fr
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Caen (normansko Caën) francosko: [kɑ̃] ⓘ; normansko Kaem) je mesto in občina, ki leži 15 km od severozahodne obale Francije v notranjosti. Je prefektura departmaja Calvados. Mesto ima 105.512 prebivalcev (podatki iz leta 2018), njegovo funkcionalno mestno območje pa 470.000,[3] zaradi česar je Caen drugo največje mestno območje v Normandiji in 19. največje v Franciji.[4] Je tudi tretja največja občina v celotni Normandiji za Le Havrom in Rouenom.[5][6]

Caen je 200 km severozahodno od Pariza in je z jugom Anglije povezan s trajektno linijo Caen (Ouistreham)–Portsmouth preko Rokavskega preliva. Caen, ki leži nekaj kilometrov od obale, plaž za izkrcanje, živahnih letovišč Deauville in Cabourg, pa tudi normanske Švice in Pays d'Auge, pogosto velja za arhetip Normandije.

Caen je znan po svojih zgodovinskih stavbah, zgrajenih v času vladavine Viljema Osvajalca, ki je bil tam pokopan, in po bitki za Caen, težkih spopadih, ki so se odvijali v Caenu in okolici med bitko za Normandijo leta 1944 in uničili velik del mesta. Mesto je danes ohranilo spomin z gradnjo spomenika in muzeja, posvečenega miru, Mémorial de Caen.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Prvo omembo imena Caen najdemo v različnih aktih normandijskih vojvod: Cadon 1021/1025,[7] Cadumus 1025,[8] Cathim 1026/1027.[9] Leto 1070 Parkerjevega rokopisa[10] Anglosaške kronike omenja Caen kot Kadum,[11], leto 1086 Laudovega rokopisa[12] pa navaja ime Caþum.[13] Kljub pomanjkanju virov o izvoru naselbin se zdi, da je ime Caen galskega izvora, iz besed catu-, ki se nanaša na vojaške dejavnosti in magos, polje, kar pomeni 'manevrsko polje' ali 'bojišče'.[14] V Layamon's Brut pesnik trdi, da je kralj Artur mesto poimenoval v spomin na sira Kaya,[15] čeprav je zgodovinskost kralja Arturja veliko dvomljiva.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Caen je bil v rimskih časih znan kot Catumagos in je ostal manjše naselje.

Leta 912 je Caen postal zahodna prestolnica Normandijske vojvodine[16] in zaradi pokroviteljstva normanskih vojvod se je v 10. stoletju začel velik razvoj. Okoli leta 1060 je Viljem Osvajalec začel graditi grad Caen, ki je postal središče vojvodskega dvora. Vojvodinja Matilda Flandrijska je približno v istem času ustanovila tudi benediktinsko opatijo Sainte-Trinité v Caenu, kjer je bila sčasoma pokopana. Caen je nasledil Bayeux kot glavno mesto Spodnje Normandije in dopolnil drugo vojvodsko prestolnico Rouen.

Caen je 21. maja 1204 padel pod nadzor Filipa II. in bil skupaj s preostankom Normandije vključen v Francosko kraljestvo.

Stoletna vojna

[uredi | uredi kodo]

Leta 1346 je angleški kralj Edvard III. vodil svojo vojsko proti mestu v upanju, da ga bo oropal. Pričakovalo se je, da bo potrebno morda večtedensko obleganje, vendar je vojska mesto zavzela v manj kot enem dnevu, 26. julija 1346, ga napadla in izropala, ubila 3000 njegovih meščanov in požgala velik del trgovske četrti na otoku Île St-Jean. Le grad Caen se je kljub poskusom obleganja obdržal. Nekaj ​​dni pozneje so Angleži odšli in odkorakali proti vzhodu, kjer so zmagali v bitki pri Crécyju. Kasneje je bil po obleganju Henrika V. leta 1417 zavzet in ostro obravnavan, ker je bil prvo mesto, ki se je uprlo njegovi invaziji. Leta 1450, proti koncu vojne, so francoske sile ponovno zavzele Caen.

Druga svetovna vojna

[uredi | uredi kodo]
Ruševine Caena

V bitki za Francijo v drugi svetovni vojni, je bil Caen osvobojen v začetku julija, mesec dni po zavezniškem izkrcanju v Normandiji, še posebej britanskega I. korpusa 6. junija 1944. Britanci in kanadski vojaki naj bi zavzeli mesto na dan-D . Vendar pa so boji potekali na severu mesta do 9. julija, ko so z intenzivnim bombardiranjem med operacijo Charnwood uničili 70 % mesta in ubil 2000 francoskih civilistov.[17] Zavezniki so zasedli zahodne četrti, mesec dni kasneje kot je načrtoval feldmaršal Montgomery. Med bitko se je veliko mestnih prebivalcev zateklo v Abbaye aux Hommes ('Moško opatijo'), ki jo je Viljem Osvajalec zgradil okoli leta 800 let. Obe, stolnica in univerza, sta bili v celoti uničeni v zavezniškem bombardiranju.

Povojni Caen

[uredi | uredi kodo]

Povojna dela so vključevala rekonstrukcijo celotnih mestnih okrožij in univerzitetnega kampusa. Trajala so 14 let (1948–1962) in so privedla do sedanje urbanizacije Caena. Ker je Caen v vojni izgubil veliko svojih zgodovinskih četrti in univerzitetnega kampusa, nima vzdušja tradicionalnega normanskega mesta, kot so Honfleur, Rouen, Cabourg, Deauville ali Bayeux.

Filmska in foto enota kanadske vojske je nekaj tednov pozneje posnela ofenzivo na dan D in preboj pri Ornu. Nekaj ​​mesecev pozneje se je vrnila, da bi dokumentirala prizadevanja za obnovo mesta. Nastali film z naslovom Ne moreš ubiti mesta je shranjen v Nacionalnem arhivu Kanade.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Caen leži na območju visoke vlažnosti. Skozi mesto teče reka Orne, pa tudi manjše reke, znane kot les Odons, ki so večinoma zakopane pod mestom, da bi izboljšali mestno higieno. Caen ima veliko poplavno območje, imenovano La prairie, ki je okoli hipodroma, nedaleč od reke Orne, ki je redno poplavljena.[18][19]

Caen je 10 km oddaljen od Rokavskega preliva. V času vladavine Napoleona III. je bil zgrajen kanal (Canal de Caen à la Mer), ki je vzporeden z Orno, da bi mesto ves čas povezal z morjem. Kanal doseže Rokavski preliv pri Ouistrehamu. Zapornica preprečuje plimovanju in omogoča velikim ladjam plovbo po kanalu do sladkovodnih pristanišč v Caenu.

Caen ima oceansko podnebje, ki je nekoliko blaženo zaradi rahlo vdolbine notranjosti. Kljub temu so poletja po francoskih standardih še vedno hladna, podnebje pa je značilno morsko z veliko padavinami, relativno skromnimi sončnimi urami in milimi zimami.

Uprava

[uredi | uredi kodo]
Lega okrožja v regiji

Caen je sedež petih kantonov:

  • Kanton Caen-1 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Bretteville-sur-Odon, del Caena, Mouen, Tourville-sur-Odon, Verson
  • Kanton Caen-2 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Authie, del Caena, Carpiquet, Saint-Contest, Saint-Germain-la-Blanche-Herbe, Villons-les-Buissons
  • Kanton Caen-3 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Épron, del Caena
  • Kanton Caen-4 - Njegov sedež je v Caenu; sestavlja ga del Caena
  • Kanton Caen-5 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Éterville, del Caena, Fleury-sur-Orne, Louvigny, Saint-André-sur-Orne

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so vključeni poleg njegovih še kantoni Bourguébus, Bretteville-sur-Laize, Cabourg, Creully, Douvres-la-Délivrande, Évrecy, Falaise-Jug/Sever, Morteaux-Coulibœuf, Ouistreham, Thury-Harcourt, Tilly-sur-Seulles, Troarn in Villers-Bocage s 409.556 prebivalci.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Opatija sv. Štefana

Grad

[uredi | uredi kodo]

Grad, Château de Caen, je zgradil okoli leta 1060 Viljem Osvajalec, ki je uspešno osvojil Anglijo leta 1066 in je ena največjih srednjeveških trdnjav v Zahodni Evropi. Predstavlja ostanek bistvene značilnosti normanske strategije in politike. Ob božiču 1182 je kraljevi dvor praznoval božič v avli caenskega gradu, ko so se zbrali Henrik II. Angleški in njegovi sinovi, Richard Lionheart in John Lackland, ter več kot tisoč vitezov. Caenski grad, skupaj z vsemi gradovi v Normandiji, je bil izročen francoski kroni leta 1204. Bil je udeležen v času stoletne vojne (1346, 1417, 1450) in je bil v uporabi kot vojašnica še v drugi svetovni vojni. Luknje od izstrelkov, ki so jih zadali člani francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so še vidne na zidovih gradu. Danes grad služi kot muzej, v njem domuje Musée des Beaux-Arts de Caen (Muzej lepih umetnosti v Caenu) in Musée de Normandie (Muzej Normandije), skupaj s številnimi občasnimi razstavami o umetnosti in zgodovini.

Opatije

[uredi | uredi kodo]

Kot kesanje za poroko svoj sestrične Matilde Flandrijske, je Viljem, na papeževo podbudo, naročil zgraditi dve opatiji:

Opatija sv. Štefana, Caen, znano tudi kot Abbaye aux Hommes (moška opatija). Končana je bila leta 1063 in je posvečena sv. Štefanu. Sedanji Hôtel de Ville (mestna hiša) v Caenu je zgrajena ob južni prečni ladji.

Opatijo Sainte-Trinité znano tudi kot Abbaye aux Dames (ženska opatija). Končana je bila leta 1060 in je posvečena Sveti Trojici. Sedanji sedež pokrajinskega sveta (conseil conseil régional) Spodnje Normandie je v bližini.

Drugo

[uredi | uredi kodo]
  • Mestna hiša
  • Jardin Botanique de Caen, zgodovinski botanični vrt
  • cerkev Saint-Pierre
  • Mémorial pour la Paix (muzej za mir), zgrajen leta 1988, kaže dogodke, ki so vodili do in po dnevu-D. Gre za čustveno predstavitev povabila na meditacijo z mislijo Elie Wiesla: "Mir ni božji dar za človeka, ampak darilo od človeka do samega sebe". Spomenik vključuje tudi razstavo o Nobelovih nagrajencih za mir in drugo o reševanju konfliktov v različnih kulturah.
  • Parc Festyland, zabaviščni park na zahodu Caena v bližnjem mestu Carpiquet. Park obišče 110.000 obiskovalcev na leto.
  • Mondeville 2 je regionalni trgovski center v sosednjem Mondevillu.
  • Université de Caen; univerzo je ustanovil leta 1432 angleški kralj Henrik VI. in je ena najstarejših v Franciji.

Slike

[uredi | uredi kodo]

Pomembni krajani

[uredi | uredi kodo]

Caen je rojstni kraj:

  • Robert, 1. grofa Gloucestra (okoli 1090–1147), nelegitimni sin Henrika I. Angleškega;
  • Jean Bertaut (1552–1611), pesnik;
  • François Le Métel de Boisrobert (1592–1662), pesnik;
  • François de Malherbe (1555–1628), pesnik in prevajalec;
  • Tanneguy Le Fèvre (1615–1672), klasični učenjak;
  • Jean Regnault de Segrais (1624–1701), pesnik in romanopisec;
  • Pierre Daniel Huet (1630–1721), duhovnik in učenjak;
  • René Auguste Constantin de Renneville (1650–1723), pisatelj;
  • Pierre Varignon (1654–1722), matematik;
  • Charlotte Corday (d. 1793), Maratov morilec; (Jean-Paul Marat (24. maj 1743 - 13. julij 1793) je bil zdravnik, politični teoretik in znanstvenik in najbolj znan po svoji karieri v Franciji kot radikalni novinar in politik v času francoske revolucije);
  • François Henri Turpin (1709–1799), literat;
  • Jacques Clinchamps de Malfilâtre (1732-1767), pesnik;
  • Jean de Crèvecoeur (1735–1813), pisatelj;
  • Jean-Jacques Boisard (1744–1833), pisatelj, specialist za basni;
  • Gervais Delarue (1751–1835), zgodovinar;
  • Louis Gustave le Doulcet, Comte de Pontécoulant (1764–1853), politik;
  • Daniel François Esprit Auber (1782–1871), skladatelj;
  • Jacques Amand Eudes-Deslongchamps (1794–1867), naravoslovec in palaeontolog;
  • Étienne Mélingue (1808–1875), igralec in kipar;
  • Jules Danbé (1840–1905) dirigent;
  • André-Louis Danjon (1890–1967), astronom;
  • Marie-Pierre Koenig (1898–1970), general, Maréchal de France.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Caen je pobraten z:[20][21]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Répertoire national des élus: les maires«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 5. maj 2026.
  2. ↑ "Populations de référence 2023" (in French). National Institute of Statistics and Economic Studies. 18 December 2025.
  3. 1 2 3 Comparateur de territoire Arhivirano 20 June 2022 na Wayback Machine., INSEE, retrieved 20 June 2022.
  4. ↑ INSEE. »France par aire d'attraction des villes - Population municipale 2019 >> Tableau«. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2018. Pridobljeno 20. junija 2022.
  5. ↑ »La Normandie compte 3 339 131 habitants« (v francoščini). paris-normandie.fr. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2018. Pridobljeno 22. marca 2018.
  6. ↑ »Grande Normandie : combien d'habitants dans votre commune ?« (v francoščini). Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2018. Pridobljeno 22. marca 2018.
  7. ↑ Marie Fauroux, Recueil des actes des ducs de Normandie (911–1066), Mémoires de la Société des antiquaires de Normandie XXXVI, Caen, 1961, p. 122, n° 32.
  8. ↑ Ibid., p. 130, n° 34.
  9. ↑ Villam que dicitur Cathim super fluvium Olne: the town called Cathim on the Orne river, ibid., p. 182, n° 58.
  10. ↑ »Manuscript A: The Parker Chronicle«. Asc.jebbo.co.uk. 15. avgust 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2011. Pridobljeno 7. julija 2009.
  11. ↑ Her Landfranc se þe wæs abbod an Kadum com to Ængla lande: Here Lanfranc who was abbot at Caen came to England.
  12. ↑ Manuscript E: The Laud Chronicle Arhivirano 12 February 2009 na Wayback Machine. – Asc.jebbo.co.uk
  13. ↑ He swealt on Normandige on þone nextan dæg æfter natiuitas sancte Marie. 7-man bebyrgede hine on Caþum æt sancte Stephanes mynstre: He [King William] died in Normandy on the day after the Nativity of St Mary and was buried in Caen, in St Stephen's Abbey
  14. ↑ René Lepelley, Dictionnaire étymologique des noms de communes de Normandie, P.U.C., Corlet, Caen, Condé-sur-Noireau, 1996
  15. ↑ Brut, l. 13,936
  16. ↑ Haydn 1910.
  17. ↑ »Mémorial des victimes civiles 1944 en Basse-Normandie«. Crhq.cnrs.fr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2013. Pridobljeno 12. marca 2013.
  18. ↑ »La Prairie de Caen«. CAEN (v francoščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2023. Pridobljeno 23. marca 2018.[mrtva povezava]
  19. ↑ »EN IMAGES. Caen : inondations autour de la Prairie«. Ouest-France.fr (v francoščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. avgusta 2021. Pridobljeno 23. marca 2018.
  20. 1 2 3 4 5 6 »National Commission for Decentralised cooperation«. Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères) (v francoščini). Pridobljeno 26. decembra 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  21. ↑ Mairie de Caen. »Caen, terre d'échanges«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2009. Pridobljeno 28. septembra 2009.
  22. ↑ »Sister Cities of Nashville«. SCNashville.org. Pridobljeno 3. avgusta 2011.
  23. ↑ Griffin, Mary (2. avgust 2011). »Coventry's twin towns«. Coventry Telegraph. Pridobljeno 6. avgusta 2013.
  24. ↑ »Coventry - Twin towns and cities«. Coventry City Council. Arhivirano iz spletišča dne 12. aprila 2013. Pridobljeno 6. avgusta 2013.
  25. 1 2 »British towns twinned with French towns«. Archant Community Media Ltd. Pridobljeno 11. julija 2013.
  26. ↑ (6 June 1987)»Twin Towns in Hampshire«. www3.hants.gov.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2009. Pridobljeno 6. novembra 2009.

Literatura

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Caen&oldid=6723985«