Saint-Lô

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Saint-Lô
Vue-Est-depuis-Notre-Dame-Saint-Lo.JPG
Lega
Saint-Lô se nahaja v Francije
Saint-Lô
Saint-Lô se nahaja v Normandija
Saint-Lô
49°6′52″N 1°5′30″W / 49.11444°N 1.09167°W / 49.11444; -1.09167Koordinati: 49°6′52″N 1°5′30″W / 49.11444°N 1.09167°W / 49.11444; -1.09167
DržavaFrancija
RegijaNormandija
DepartmaManche
OkrožjeSaint-Lô
KantonSaint-Lô-Vzhod
Saint-Lô-Zahod
InterkomunalitetaSkupnost občin
Aglomeracije Saint-Lôise
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) François Digard
Površina
1
23,19 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
19.116
 • Gostota820 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
50502 /50000
Nadmorska višina7–134 m
(povp. 14 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Saint-Lô je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, prefektura departmaja Manche. Leta 1999 je mesto imelo 20.090 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v Normandiji ob reki Vire. Stari del je zgrajen znotraj rečnega okljuka.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Saint-Lô je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Canisy, Carentan, Marigny, Percy, Saint-Clair-sur-l'Elle, Saint-Jean-de-Daye, Tessy-sur-Vire, Torigni-sur-Vire in Villedieu-les-Poêles s 96.206 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nekdanji Briovère ("most na reki Vire") je zgrajen na in okoli okopov. Sedanje ime je dobil po škofu sv. Laudu iz Coutancesa, iz 6. stoletja.

Med zavezniškim izkrcanjem v Normandiji med drugo svetovno vojno je bil kraj zaradi geostrateškega položaja skoraj popolnoma uničen (po oceni 95 %). Po vojni je bil obnovljen, leta 1948 odlikovan z redom legije časti. Postal je središče francoske gastronomije.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • gotska cerkev Notre-Dame iz 13. do 15. stoletja; med vojno je bila uničena njena streha kot tudi eden od dveh stolpov, delno obnovljena po vojni.
  • Opatijska cerkev sv. Križa iz 13. stoletja,
  • Muzej lepih umetnosti.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.