Red legije časti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije. Odlikovanje je ustanovil Napoleon Bonaparte 19. maja 1802 kot najvišje in je zamenjal vse dotedanje redove: red svetega Mihaela, red Svetega duha, red svetega Lazarja, red svetega Louisa in red Karmelske gore.

Odlikovanje Red legije časti

Kriteriji[uredi | uredi kodo]

Odlikovanje je podeljeno moškim in ženskam, francoskim državljanom in tujcem za njihove izjemne dosežke v vojaški in civilni karieri. Tako danes to odlikovanje podeljujejo tudi igralcem, visokim državnim uslužbencem, športnikom ... Legijo časti podeljuje predsednik Francije na predlog vlade.

Stopnje[uredi | uredi kodo]

Vitez velikega križa[uredi | uredi kodo]

Vitez veliki častnik[uredi | uredi kodo]

Vitez poveljnik[uredi | uredi kodo]

Častnik[uredi | uredi kodo]

Vitez[uredi | uredi kodo]

Organizacija redu[uredi | uredi kodo]

Predsednik Francije je veliki mojster redu in v red sprejme vse ostale člane. Legija časti nima monarha kot npr. britanski redovi.

Red ima določeno najvišje število živečih članov, ki se ga ne sme preseči:

Razlike so posledica tega, ker zgornja kvota ne velja za veterane druge svetovne vojne, pripadnike francoskih oboroženih sil, ki so sodelovali v vojaških operacijah in vojaške invalide.

Red ima dva glavna uradnika - kanclerja in generalnega sekretarja, ki skrbita za delovanje redu.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]