Colmar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 05’ severne širine, 7° 21’ vzhodne dolžine

Občina Colmar
Colmar - male Benetke

Lega Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 07° 21' 20" E
Zemljepisna širina: 48° 04' 54" N
Uprava
Država Francija
Regija: Alzacija
Departma: Haut-Rhin (prefektura)
Okrožje: Colmar
Kanton: Colmar-Jug
Colmar-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Colmar
Župan: Gilbert Meyer
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 175 m–214 m
(povpr. 197 m)
Površina kopnega:¹ 66,57 km²
Prebivalstvo
(1999)
65.136
 - gostota: (1999) 978/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 68066/ 68000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Colmar (alzaško Colmer; nemško med 1871-1918 in 1940-1945: Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji. Je sedež prefekture departmaja Haut-Rhin in okrožja Colmar-Ribeauvillé.

Mesto se nahaja na alzaški vinski cesti in se ima za "središče alzaškega vina" (capitale des vins d'Alsace). Mesto je znano po dobro ohranjenem starem mestnem jedru, po številnih arhitekturnih znamenitostih in muzejih, med katerimi je muzej Unterlinden z znanim Isenheimskim oltarjem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Colmar je bil ustanovljen v 9. stoletju in se omenja kot Columbarium Fiscum v besedili meniha Notkerja Balbulusa iz leta 823. To je bil kraj, kjer je leta 884 karolinški cesar Karel III. Debeli vodil skupščino. Colmar je cesar Friderik II. leta 1226 dodelil status svobodnega cesarskega mesta. Leta 1354 se je mesto pridružilo Décapole ligi. Mesto je leta 1575 sprejelo protestantsko reformacijo, dolgo za severnima sosedoma Strasbourgom in Sélestatom. V času tridesetletne vojne ga je leta 1632 zasedla švedska vojska, ki je tu ostala dve leti. Leta 1548 je JoseL Rosheimski pozval Reichskammergericht - cesarsko sodišče - da razveljavi prepoved trgovanja judovskim trgovcem.

Mesto so leta 1673 zasedli Francozi pod kraljem Ludvikom XIV. in se uradno umaknili leta 1679 s pogodbo iz Nijmegena. Z ostalo Alzacijo je bil leta 1871 Colmar priključen novonastalemu nemškemu cesarstvu kot posledica francosko-pruske vojne in vključen v provinco Alzacija-Lorena. Po prvi svetovni vojni se je po letu 1919 vrnil v Francijo v skladu z versajsko mirovno pogodbo. Ponovno je bil Colmar leta 1940 vključen, tokrat v nacistično Nemčijo, nato pa leta 1945 vrnjen pod francoski nadzor po bitki imenovani Poche de Colmar. Colmar so od leta 1947 upravljale konservativne stranke, Mouvement Républicain Populaire, (MRP) (1947-1977), Union pour la Démocratie Française, [UDF) (Zveze za francosko demokracijo) (1977-1995) in Union pour un mouvement populaire (Zveza za ljudsko gibanje) (od leta 1995), in je imel v tem času le tri župane.

Colmarjev zaklad, najdba dragocenih predmetov, ki so jih Judje skrili v času črne smrti, je bil tu odkrit leta 1863. Zaklad obsega enega redkih ohranjenih primerov judovskega poročnega prstana, s ploščo v obliki majhne stavbe namesto dragocenega kamna, v skladu z zahtevo judovskega prava, da so poročni prstani v enem kosu. Poleg tega zaklad vsebuje srebrne kovance, srebrni namizni pribor ter zlat in srebrn nakit, zaponke in petnajst srebrnih prstanov. [1]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Reka Lauch teče skozi Colmar

Colmar leži 64 km jugo-jugozahodno od Strasbourga ob reki Lauch, pritoku reke Ill, ki se nahaja na vzhodu Vogezov in se steka v Ren.

Leta 2013 je imelo mesto prebivalcev 67.956 [2], metropolitansko območje Colmarja pa leta 2009 126.957 [3]. Colmar je središče okrožja Colmar-Ribeauvillé, ki je imelo leta 2013 199.182 prebivalcev. [4]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Colmar ima sončno mikroklimo in je eno izmed najbolj sušnih mest v Franciji, z letno količino padavin le 607 mm, kar je idealno za alzaško vino. Velja za glavno mesto alzaške vinske regije.

Tako podnebje je rezultat lokacije mesta pod gorami, ki zaustavijo oblake, ki prihajajo iz zahoda in velik del vlage kondenzira ter pade kot padavine nad višje ležečem območju, zrak pa se ogreje in posuši ko doseže Colmar.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Colmar je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Colmar-Jug (del občine Colmar, občina Sainte-Croix-en-Plaine: 42.801 prebivalec),
  • Kanton Colmar-Sever (del občine Colmar: 24.456 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh, vključeni še kantoni Andolsheim, Munster, Neuf-Brisach in Wintzenheim s 139.255 prebivalci.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Večinoma prihranjen od uničenja francoske revolucije in vojn v letih 1870-1871, 1914-1918 in 1939-1945 je območje starega mesta Colmar homogeno in znano med turisti. Področje, ki ga prečkajo kanali reke Lauch (ki so včasih služili kot mesarska, strojarska in ribiška četrt), so zdaj imenovani »male Benetke« (la Petite Venise)

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Maison Pfister. Hišo je mogoče zlahka prepoznati v japonskem filmu Howl's Moving Castle.
Cerkev sv. Martina, Colmar
Martina Schongauerja "Marija v rožnem vrtu" v dominikanski cerkvi
"La Petite Venise"
Muzej Bartholdi
Vodni stolp

Posvetne in verske arhitekturne znamenitosti Colmarja odražajo osem stoletij germanske in francoske arhitekture in prilagajanje svojemu slogovnemu jeziku z lokalnimi običaji in gradbenimi materiali (roza in rumen vogeški peščenjak in les.

Posvetne zgradbe[uredi | uredi kodo]

  • Maison Adolph - 14. stoletja (nemška gotika)
  • Koifhus, znan tudi kot Ancienne carina - 1480 (nemška gotika)
  • Maison Pfister - 1537 (nemška renesansa).
  • Ancien Corps de garde - 1575 (nemška renesansa)
  • Maison des Chevaliers de Saint-Jean - 1608 (nemška renesansa)
  • Maison des Têtes - 1609 (nemška renesansa)
  • Poêle od laboureurs - 1626 (nemški barok)
  • Ancien Hôpital - 1736-1744 (francoski klasicizem)
  • Tribunal de Grande instance - 1771 (francoski klasicizem)
  • Hôtel de ville - 1790 (francoski klasicizem)
  • Cour d'Assises - 1840 (francoski neoklasicizem)
  • Théâtre municipal - 1849 (francoski neoklasicizem)
  • Marché couvert - 1865 (francoski neobarok). pokrit mestni trg, zgrajena iz kamna, opeke in litega železa, še vedno služi svojemu namenu.
  • Préfecture - 1866 (francoski neobarok)
  • Vodni stolp - 1886. Najstarejši ohranjen vodni stolp v Alzaciji. Iz uporabe leta 1984.
  • Gare SNCF - 1905 (nemški neobarok)
  • Cour d'appel - 1906 (nemški neobarok)

Religiozne zgradbe[uredi | uredi kodo]

  • Cerkev svetega Martina (Église Saint-Martin) - 1234-1365. Največja cerkev Colmarju in ena največjih v Haut-Rhin. Prikazuje nekatere zgodnje vitraje, več gotskih in renesančnih skulptur in oltar, velike baročne orgle. Kor je obdan z ambulatorijem z vrsto gotskimi kapelicami, edinstveno funkcijo v alzaški cerkvah.
  • Dominikanska cerkev (Église des Dominicains) - 1289-1364. Zdaj neaktivna kot cerkev, prikazuje mojstrovino Martina Schongauerja Isenheimski oltar s sliko Marija v rajskem vrtu (La Vierge au buisson de roses), kot tudi obarvana steklena okna iz 14. stoletja in baročne korne klopi. Sosednja samostanska stavba je del občinske knjižnice.
  • Cerkev svetega Matjaža (Église Saint-Matthieu) - 13. stoletje. Gotska in renesančna obarvana steklena okna in stenske poslikave, kot tudi lesen in poslikan strop.
  • Couvent des Antonins - 13. stoletja. Neaktivna cerkev in samostanska stavba z bogato okrašenim križnim hodnikom. Zdaj sedež muzeja Unterlinden.
  • Cerkev svete Katarine (Église Sainte-Catherine) - 1371. Neaktivna cerkev in samostanska stavba sedaj uporabljena za skupščinsko dvorano in festivalsko prizorišče (Salle des Catherinettes).
  • Chapelle Saint-Pierre - 1742-1750. Klasicistična kapela nekdanjega jezuitskega kolegija.
  • Sinagoga - 1843 (neoklasicizem).

Fontane[uredi | uredi kodo]

  • Fontaine de l'Amiral Bruat - 1864 (kip delo Bartholdija)
  • Fontaine Roesemann - 1888 (kip delo Bartholdija)
  • Fontaine Schwendi - 1898 (kip delo Bartholdija)

Spomeniki[uredi | uredi kodo]

  • Spomenik generala Rappa - 1856 (prvič prikazan leta 1855 v Parizu. Kip je prvo večje Bartholdijevo delo.)
  • Spomenik Hirn - 1894 (kip delo Bartholdija)
  • Kip Les grands soutiens du monde - 1902 (v dvorišču muzeja Bartholdi)
  • Kip Svobode - replika

Muzeji[uredi | uredi kodo]

  • Muzej Unterlinden - eden od glavnih muzejev v Alzaciji. Prikazuje Isenheimsko oltarno sliko, veliko zbirko srednjeveških, renesančnih in baročnih Zgornje-renskih slik in kipov, arheološke artefakte, design in mednarodno sodobno umetnost.
  • Musée Bartholdi - rojstni kraj Frédérica Auguste Bartholdija prikazuje njegovo življenje in delo s slikami, risbami, družinskimi predmeti in pohištvom, kot tudi številne skulpture iz mavca, kovine in kamna. Del muzeja je namenjen dediščini lokalne judovske skupnosti.
  • Musée d'histoire naturelle et d'ethnographie - zoološki in etnografski muzej Colmarja je bil ustanovljen leta 1859. Ima veliko zbirko nagačenih živali in predmetov iz nekdanjih francoskih in nemških kolonij v Afriki in Polineziji, pa tudi zbirko starodavnih egipčanskih predmetov.
  • Musée du jouet - mestni muzej igrač, ustanovljen 1993
  • Musée des usines municipales - industrijski in tehnološki muzej v nekdanji tovarni, posvečen zgodovini vsakdanje tehnologije.

Knjižnica[uredi | uredi kodo]

Mestna knjižnica Colmar (Bibliothèque municipale de Colmar) ima eno najbogatejših zbirk inkunabul v Franciji, z več kot 2.300 primeri. [5] To je precej izjemna številka za mesto, ki ni niti glavni sedež univerze, niti iz kolidža in ima svojo razlago v razpustitvi lokalnih samostanov, opatij in konventov v času francoske revolucije in kasnejša darila zbirk mestu.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Colmar: središče alzaškega vina
Maison des têtes

Colmar je bogato mesto, katerega primarna gospodarska moč je v cvetoči turistični industriji. Je pa tudi sedež več velikih podjetij: Timken (evropski sedež), Liebherr group (francoski sedež), Leitz (francoski sedež), Capsugel Francija (divizija Pfizerja).

Vsako leto od leta 1947, je Colmar gostitelj največjega letnega komercialnega dogodka, kot tudi največjega festivala v Alzaciji, Foire aux vins d'Alsace (Alzaški vinski sejem). [6]

Pomembni prebivalci[uredi | uredi kodo]

Pomembni ljudje rojeni v Colmarju so:

  • Martin Schongauer (1450-1491), slikar in graver
  • Georg Wickram (1502-1562), pesnik in romanopisec
  • Antoine Xavier Natal (1733-1801), brigadir v času francoske revolucije
  • Jean-François Rewbell (1747-1807), diplomat in revolucionar
  • Jean Rapp (1771-1821), general
  • Charles Xavier Thomas (1785-1870), izumitelj in podjetnik, najbolj znan po oblikovanju, patentiranju in proizvodnji prvega komercialno uspešnega mehanskega kalkulatorja - Aritmometer
  • Marie Bigot (1786-1820), glasbenik
  • Armand Joseph Bruat (1796-1855), admiral
  • Georges-Charles de Heeckeren d'Anthes (1812-1895), politik, morilec Alexander Puškin v dvoboju
  • Auguste Nefftzer (3. februar, 1820 - 20. avgust 1876), novinar
  • Frédéric Auguste Bartholdi (1834-1904), kipar, ustvaril izviren Kip svobode
  • Camille Sée, (1847-1919), politik
  • Jean-Baptiste Lemire (1867-1945), skladatelj
  • Jean-Jacques Waltz (1873-1951), risar in karikaturist

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ In Laudem Hierosolymitani: Studies in Crusades and Medieval Culture in Honour of Benjamin Z. Kedar, by Iris Shagrir, Ronnie Ellenblum, Jonathan Simon Christopher Riley-Smith, Jonathan Riley-Smith, B. Z. Ḳedar Contributor Iris Shagrir, Ronnie Ellenblum, Jonathan Riley-Smith, Ashgate Publishing, Ltd., 2007, p. 277 ff.
  2. ^ "68066-Colmar – Populations légales 2013 de la commune". INSEE. Pridobljeno dne 13 January 2016. 
  3. ^ "Aire urbaine 2009 : Colmar (067)". INSEE. Pridobljeno dne 11 May 2013. 
  4. ^ "Arrondissement : Colmar (682)". INSEE. Pridobljeno dne 13 January 2016. 
  5. ^ [1]
  6. ^ Zgodovina vinskega sejma (v francoščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]