Nijmegen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nijmegen
Nimeguen
Mesto in občina
Središče Nijmegna

Zastava

Grb
Highlighted position of Nijmegen in a municipal map of Gelderland
Položaj v Gelderlandu
Koordinati: 51°51′N 5°52′E / 51.850°N 5.867°E / 51.850; 5.867Koordinati: 51°51′N 5°52′E / 51.850°N 5.867°E / 51.850; 5.867
Dežela Nizozemska
Provinca Gelderland
ustanovljen 98
Ustanovitelj Trajan
Upravljanje[1]
 • Telo Občinski svet
 • župan Hubert Bruls (CDA)
Površina[2]
 • Občina 57,60 km2
 • Kopno 53,62 km2
 • Voda 3,98 km2
Nadmorska višina[3] 29 m
Najvišja nadmorska višina 88 m
Najnižja nadmorska višina 7 m
Prebivalstvo (Občina, maj 2014; Urban and Metro, maj 2014)[4][5]
 • Občina 168.840
 • Gostota 3.149 preb./km2
 • Urbano 168.840
 • Metropolitansko obm. 287.517
Demonim Nijmegenčan (Nijmegenaar)
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Postcode 6500–6547, 6679, 6683
Area code 024, 0481
Spletna stran www.nijmegen.nl

Nijmegen je univerzitetno mesto na vzhodu Nizozemske. Velja za najstarejše nizozemsko mesto, saj je zgrajeno na temeljih starorimskega mesta Noviomagus, ustanovljenega leta 20 n. št. Mesto je znano po študentski štafeti, po prvotnih prebvalcih - Batavih - imenovani Batatek.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Rimsko ime Noviomagus je polatinjena oblika keltskega magos 'trg' in novio 'nov'. V času Karla Velikega se je mesto imenovalo Numaga, kasneje Nieumeghen ('Nieuw-megen') oz. Nymegen. V krajevnem narečju se je zaradi premeta wm → mw imenovalo še Nimwèège, kar se je v nizozemščino sprejelo kot Nimwegen. V španščini in italijanščini je dvoglasnik onemel (Nimega), enako v francoščini in angleščini (Nimègue oz. Nimeguen).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na razgledni planoti nad dolino reke Waal so se Rimljani zaradi ugodne strateške lege utrdili že v 1. stoletju pr. n. št. V bližini rimskega tabora je bila tudi batavska vas (Oppidum Batavorum), ki pa je bila v uporu opustošena, kasneje pa obnovljena. Tudi Rimljani so ustanovili nov, večji tabor za 10. legijo Gemino, da bi branila območje Ulpia Batavorum. Nastala meščanska naselbina je leta 98 kot prva na Nizozemskem postala municipij - mestne pravice ji je podelil cesar Trajan. Leta 1155 je rimski cesar Friderik I. Barbarossa v mestu dal zgraditi grad, katerega ruševine so ohranjene v mestnem parku Valkhof. V bližini je razmeroma dobro ohranjena romanska apsida Valkhofske kapele, ki jo je dal postaviti Barbarossov predhodnik Konrad II. Najstarejša študentska bratovščina v Nijmegnu se je imenovala Carolus Magnus. Prvo sirotišnico je mesto dobilo 1554, ko je bogata vdova Christine Stijn Buys svoje premoženje volila za ustanovitev sirotišnice. Že čez 2 leti so jo zaradi prenapolnjenosti preselili v samostan begijnenskih menihov.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Barbarossov grad s karolinško Valkhofsko kapelo
  • ostanki rimskega obzidja na Vlelhouwerstraat
  • Besienderjeva hiša (naslov Steenstraat 26, najstarejša hiša v mestu, zgrajena 1525 kot mitnica, ki bi prestregala ladje na Waalu, a zaradi oddaljenosti od reke nikoli ni služila temu namenu; danes v njej začasno bivajo tuji pisatelji)
  • staro skladišče iz 16. stoletja
  • stara sirotišnica
  • spomenik reki Waal (temelji na besedni igri napisa "Wat er is" 'kar je tu', ki se lahko bere tudi "Water is" 'voda je')
  • trg Plein 1944 (Zavezniki so ga pomotoma bombardirali, ko so zaradi slabe vidljivosti opustili napad na nemško mesto Gotha, med vračanjem pa preleteli Nijmegen, misleč, da gre za mesto Kleve; bombardiranje je uničilo večino zgodovinskih stavb)
  • Modri kamen (ob njem so v srednjem veku izrekali sodbe, v 18. stoletju pa naj bi od tod kotalili glave giljotiniranih obsojencev proti Waalu(
  • spomenik Mariken Nijmegenski na Velikem trgu (prav na mestu spomenika naj bi hudič, katerega pomoč je Mariken sprejela po sporu s teto, ki jo je spodila od hiše, vrgel Mariken v nebo, ker je Boga prosila odpuščanja)
  • de Waag (stavba, kjer so trgovci tehtali svoje blago, v prvem nadstropju pa je imel prostore nadzornik straže; nekaj časa je bil tu sedež policije)
  • In de Blaauwe hand (slo. Pri modri roki, najstarejši mestni pub, ime izhaja iz tega, da je pub urejen v severnem delu nekdanjega skladišča za bombaž, Lakenhal, v katerem so delavci veliko rokovali z modrim barvilom)
  • cerkev sv. Štefana (izvira iz 13. stoletja, leta 1944 je bila močno poškodovana, a je bila do 1969 obnovljena)

Parki[uredi | uredi kodo]

  • Valkhof
  • West at Hees
  • Kronenburgerpark
  • Goffertpark

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Burgemeester" [župan] (nizozemščina). Gemeente Nijmegen. Pridobljeno dne 10 June 2014. 
  2. ^ "Kerncijfers wijken en buurten" [Key figures for neighbourhoods]. CBS Statline (nizozemščina). CBS. 2 July 2013. Pridobljeno dne 12 March 2014. 
  3. ^ "Postcodetool for 6511PP". Actueel Hoogtebestand Nederland (nizozemščina). Het Waterschapshuis. Pridobljeno dne 10. junij 2014. 
  4. ^ "Bevolkingsontwikkeling; regio per maand" [Population growth; regions per month]. CBS Statline (nizozemščina). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno dne 24. julij 2014. 
  5. ^ "Bevolkingsontwikkeling; regio per maand" [Population growth; regions per month]. CBS Statline (nizozemščina). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno dne 24. julij 2014.