Pojdi na vsebino

Oton II., grof Gelderski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Oton II., grof Gelderski
Portret
Risba grobnice za Otona II. Guelderskega
Rojstvo1215[1][2]
Smrt10. januar 1271({{padleft:1271|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2]
Poklicaristokrat
Grobnica Otona II. Gelderskega v nekdanji opatiji Graefenthal

Oton II., grof Gelderski (ok. 1215 – 1. januar 1271) z vzdevkom "Šepavi", je bil grof Gelderski in Zutphenski od 22. oktobra 1229 do svoje smrti leta 1271. Bil je sin Gerarda III., grofa Guelderskega in Margarete Brabantske. Grof je imel veliko vzdevkov. Ti so med drugimi "šepavi", "Konjska noga" (Paardenvoet)[3][4] ali "poskakovalec" zaradi svoje palice. Tudi vzdevek "Ustanovitelj mest" so uporabljali, zaradi mnogih krajev, ki jih je povzdignil v mesto.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Pri petnajstih letih je nasledil svojega očeta Gerharda III. Gelderskega. Vladal je 42 let. Pogosto je posredoval v sporih v svojem okolju. Pogosto je bil tudi vpleten v spore zaradi svojih posesti v Vestfaliji, med drugim z grofi Ravensberškimi in Tecklenburškimi, pa tudi s škofi iz Münstra, Osnabrücka in Paderborna.

Oton II. je vodil številne vojne z grofi Kleveškimi in škofi Utrechta za svoj vpliv v Spodnjem Porenju. Posledično se je moral odpovedati svojim zahtevam do Sallanda.

Leta 1247 je papež Inocenc IV pozval Otona II., naj postane rimski kralj. Bil je druga izbira, ker je brabantski vojvoda že zavrnil krono. To ponudbo je zavrnil, ker bi mu ta služba prinesla veliko slabosti.

Samostan 's-Gravendaal je bil zgrajen leta 1248 na vztrajanje njegove žene Margarete Kleveške. Samostanska cerkev je bila prva stavba v samostanskem kompleksu. Istega leta je mesto Nijmegen prišlo v njegovo posest. Oton II. je leta 1250 začel graditi cerkev sv. Štefana (Grote ali Sint-Stevenskerk), ki je bila dokončana šele leta 1476. Leta 1251 so truplo Margarete Kleveške pokopali v cerkvi samostana 's-Gravendaal. Tik pred smrtjo je vodil nekaj sporov z mestom Zutphen.

Kot zaveznik brabantskih vojvod in nizozemskih grofov (od 1261 do 1262) je Oton dosegel visok položaj v vojvodini Spodnja Lorena. Dobil je številna gospostva, vključno z Groenlo, Bredevoort in Lichtenvoorde. Tako je bil pokrovitelj Kölna. Ustanovil je mnoga mesta kot je Geldern (1229), Goch (okoli 1230), Roermond (1231), Harderwijk (1231), Grave (1232), Emmerich (1233), Arnheim (1233), Doetinchem (1236), Doesburg (1237) in Wageningen (1263).


Potem ko so grofa Viljema II. Holandskega (1227–1256) leta 1256 ubili Frizijci, je Holandijo podedoval njegov dveletni sin grof Florisa V. Holandski. Za skrbništvo nad Holandijo in mladim Florisom V. sta se borila njegov stric (Floris de Voogd regent od 1256 do 1258) in kasneje njegova teta ( Adelajda Holandska regent od 1258 do 1263) z drugimi plemiči.[5] V bitki pri Reimerswaalu 22. januarja 1263 je grof Oton II. Gelderski premagal Adelajdo in plemiči, ki so nasprotovali Adelajdi, so ga izbrali za regenta.[6]

Oton se je leta 1234 boril v križarski vojni Stedinger.[7]

Oton II. Gelderski je služil kot varuh Florisa V.[8] do njegovega dvanajstega leta (1266) ko je veljal za sposobnega sam upravljati Holandijo.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Oton II., grof Gelderski, je bil sin Gerharda III., grofa Gelderskega in Margarete Brabantske.

Otto se je prvič poročil z Margareto iz Kleve leta 1240.[9] Imela sta:

  • Elizabeta Gelderska, poročena z Adolfom VIII. Berškim [10]
  • Margareta Gelderska, poročena Engerandom IV., gospodom iz Coucy[10]

Oton se je leta 1253 drugič poročil z Filipo iz Dammartina [10] s katero sta imela naslednje potomce:

  • Reinald I., grof Gelderski [10]
  • Filipa Gelderska, poročena z Waleranom II., gospodom Valkenburga.
  • Margareta Gelderska, poročena z Ditrihom VII., grofom Kleveškim.
  • Marija Gelderska

Poglej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Record #138330301 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 Lundy D. R. The Peerage
  3. ↑ J. Heller, ur. (1880). »Genealogia Ducum Brabantiæ Heredum Franciæ 7«. Monumenta Germaniae Historica, Scriptores. Zv. XXV. Hannover. str. 390.
  4. ↑ G. Hellinga, Hertogen van Gelre, middeleeuwse vorsten in woord en beeld (1021-1581), Zutphen, 2012, p. 63.
  5. ↑ Lexicon geschiedenis van Nederland & Belgie. Mulder, Liek and Jan Brouwers eds. Utrecht; Antwerpen: Kosmos-Z&K, 1994
  6. ↑ Wi Florens--: de Hollandse graaf Floris V in de samenleving van de dertiende eeuw. De Boer, D.E.H., E.H.P. Cordfunke, H. Sarfatij, eds. Utrecht: Matrijs, 1996, pp. 24-29
  7. ↑ Jensen 2017, str. 1121-1122.
  8. ↑ Grotius 2000, str. 91.
  9. ↑ Baldwin 2014, str. 28.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 Pollock 2015, str. xv.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Baldwin, Philip Bruce (2014). Pope Gregory X and the Crusades. The Boydell Press.
  • Grotius, Hugo (2000). Waszink (ur.). Liber de Antiquitate Reipublicae Batavicae. Van Gorcum & Comp.
  • Jensen, Carsten Selch (2017). »Stedinger Crusades (1233–1234)«. V Murray, Alan V. (ur.). The Crusades: An Encyclopedia. ABC-CLIO.
  • Pollock, M. A. (2015). Scotland, England and France After the Loss of Normandy, 1204-1296: "Auld Amitie". The Boydell Press.
Predhodnik:
Gerhard III. 		Grofje Gelderski
1229–1271 		Naslednik:
Reinald I.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oton_II.,_grof_Gelderski&oldid=6317557«