1271

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1240.  1250.  1260.  - 1270. -  1280.  1290.  1300.
Leta: 1268 · 1269 · 1270 · 1271 · 1272 · 1273 · 1274
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1271 (MCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Deveta križarska vojna[1][uredi | uredi kodo]

  • februar - Sicilski kralj Karel Anžujski izkoristi prezimovanje za spopad z Epirskim despotatom, ki mu odvzame pristanišče Drač in s tem utrdi svojo pozicijo v Albaniji.
  • 8. april - Egiptovski mameluški sultan Bajbars nadaljuje s totalno ofenzivo na križarska ozemlja v Zamorju. Po večtedenskem neuspešnem obleganju mu uspe s trikom zavzeti eno najpomembnejših križarskih utrdb Krak des Chevaliers, ki so ga imeli v lasti vitezi Hospitalci. Ponaredi namreč pismo, ki oblegance poziva k predaji, čemur ti nasedejo. Padejo še številne druge manjše utrdbe, mdr. tudi Nazaret.
Krak des Chevaliers. Od več kot 2000 glave vojne posadke jih je obleganje preživelo 200 vitezov hospitalcev. Bajbars jim je v nasprotju z uveljavljeno prakso prizanesel.
  • 9. maj - Križarska flota pod vodstvom angleškega kronskega princa Edvarda prispe pred Akkon. Spremlja jo še oslabljena francoska flota pod vodstvom Karla Anžujskega.
    • Kmalu po prispetju pošljejo križarski voditelji diplomate na Ilkanatski dvor, da bi prepričali kana Abako v oblikovanje skupnega zavezništva proti muslimanom.
  • Z obleganjem Tripolisa, zadnjega ozemlja istoimenske grofije, ima Bajbars manj sreče. Egiptovske oblegovalce namreč napadejo na novo prispeli križarji in Bajbars je prisiljen potegniti frontno črto nazaj v notranjost.
  • junij - Bajbars poskusi z manjšo floto zmotiti oskrbo med Ciprom in Akkonom, vendar je pri Limasolu poražen.
  • 4. september - Med križarske voditelje prispe nekoliko zapoznela Abakova privolitev v oblikovanje zavezništva, čeprav je glavnina njegovih sil zaposlena z vojno s Čagatajskim kanatom.
  • oktober - Abaka kan pošlje en tumen [2] skupaj s seldžuško podporo pod vodstvom generala Samagarja. Mongoli najprej opustošijo okolico Alepa, zavzamejo mesto, nato pa napredujejo proti Maarat an-Numanu. Med Mongoli in križarji nikoli ne pride do združitve sil.
  • 12. november - Bajbars angažira vse razpoložljive sile za spopad z Mongoli, vendar se ti umaknejo nazaj čez Evfrat.
    • Nubijski krščanski kralj iz kraljevine Makurije David I. Dongola zavrne plačilo tributa Bajbarsu in opustoši Asuan.

Mongolski imperij[uredi | uredi kodo]

  • Ilkanat: manjši del mongolske vojske asistira v deveti križarski vojni (↑), glavnina vojske Ilkanata se nahaja na mejah Čagatajskega kanata.↓
  • → Čagatajski kanat: čagatajski kan Barak umre na begu pred rivalom Kaidujem, ki je bil izkoristil njegov hud poraz proti Ilkanatu. Čagatajski generali se predajo Kaiduju, ki naslednjih trideset let na prestol instalira sebi ustrezne kane iz Čagatajevega plemstva. S tem se seveda ne strinjajo Kaidujevi sinovi.
  • Kitajska: vrhovni kan Mongolskega cesarstva Kublajkan, ki pa ima realno oblast samo v Mongoliji, Koreji in na Kitajskem, s pravnimi sredstvi ustanovi dinastijo Juan.
    • Obleganje Xiangyanga (1267-1273): nadaljuje se eno največjih obleganj v zgodovini Kitajske. Kublajkan dokonča sistem utrdb okoli obleganega Xiangyanga in vzdolž plovnih poti ter ga s tem popolnoma odreže od Južnega Songa. 1272
    • Kublajkan zavzame Yunnan.
  • Koreja: upor Sambjeolčo (1270-73). Mongoli in njihove korejske vazalne sile dinastije Gorjeo imajo premoč proti uporniškim milicam, ki se premagane umaknejo na otok Džedžu, od koder za pomoč apelirajo na Japonce. Vmes pustošijo po obali na jugu Koreje. 1272

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Grad Caerphilly v južnem Wallesu pomeni prelomnico pri gradnji utrdb. Angleške utrdbe v Walesu so bile med najbolj masivnimi v Evropi.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Včasih se prišteva k osmi križarski vojni
  2. ^ okoli 10.000 konjenikov
  3. ^ in hkrati vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške, mejni grof Kranjske
  4. ^ Krstno ime Teobald Visconti

Glej tudi[uredi | uredi kodo]