1275

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1240.  1250.  1260.  - 1270. -  1280.  1290.  1300.
Leta: 1272 · 1273 · 1274 · 1275 · 1276 · 1277 · 1278
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1275 (MCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Mongolski imperij[uredi | uredi kodo]

  • 4. marec - Kitajski astronomi poročajo o popolnem sončevem mrku.
  • marec - Mongolska invazija na Kitajsko: še ena vojaška zmaga za Mongole, ki se jim številčnejši, a vojaško nepripravljeni Kitajci pod dinastijo Južni Song ne znajo in zmorejo zoperstaviti. Slednji poraz odnese s kitajskega dvora osovraženega kanclerja Jia Sidaa, ki je kmalu za tem umorjen. Preostali ministri poskušajo doseči mir z Mongoli, a je že prepozno za vsako diplomacijo. 1276
    • Vojna med Kublajkanom in Čagatajskim kanatom: Kaidu, vladar Čagatajskega kanata, poseže v osrednji Ujgurijo, ki je v Kublajkanovi interesni sferi. Kublajkanova vojska mora pretiti na tradicionalen nomadski način bojevanja, kar ji predstavlja težavo, zato ne doseže večjih uspehov proti Kaiduju. 1277
  • Marko Polo prispe po večletnem potovanju skupaj s stricem in očetom v Kublajkanovo poletno rezidenco Xanadu.
  • Kitajski nestorijanski kristjan turkmenskega rodu in diplomat Rabban Bar Sauma se odpravi iz Pekinga na romanje proti Jeruzalemu. 1278
  • Kraljevina Singasari z Jave napade kraljevino Jambi na Sumatri, ki je pred kratkim izkazala tribut Mongolom. 1289
  • Egiptovski sultan Bajbars opravi še en uničujoč plenilski pohod po Kilkijski Armeniji, vazalu Ilkanata.
  • Mongolska Zlata horda še v tretje organizira večji povračilni plenilski pohod po Litvi.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • 11. januar - Konstantinopelski patriarh Jožef I. abdicira iz protesta do združevanja grške in latinske Cerkve. Cesar Mihael VIII. Paleolog instalira novega, bolj uslužnega, patriarha Janeza Bekosa.
  • 22. april - Angleški kralj Edvard I. z izdajo Westminsterskega statuta (I) reformira zakonodajo. Med drugim predviteva enake postopke sojenja in razsodb za ista kazniva dejanja ne glede na stan kršilca.
    • Gusarji v službi Edvarda I. ugrabijo valižansko princeso Eleanoro Montforško, soprogo (neobvladljivega) valižanskega princa Llywelyna ap Gruffudda. Z ugrabitvijo začeme izsiljevati Llywelyna, ki si je med kraljevo odsotnostjo utrdil oblast v večini Walesa.
Miniatura iz manuskripta Romana o roži
  • 14. junij - Bitka pri Hovi, Švedska: švedskega kralja Valdemarja porazi njegov mlajši brat Magnus, ki se posluži pomoči Dancev. Valdemar pobegne na Norveško in Magnus se okrona za novega švedskega kralja (III.)
  • september - Bitka pri Éciji, rekonkvista: združeni Marinidi in Granadski emirat premagajo kastiljsko vojsko. Kralj Alfonz X. je z muslimani prisiljen skleniti mir.
    • Papež Gregor X. še z dekretom odvzame Alfonzu X. naziv nemškega kralja.
  • 8. oktober - Bitka pri Ronaldswayju: bolje opremljena škotska viteška vojska brez težav premaga samoorganizirane zadnje ostanke milic vikinške žepne kraljevino otoka Man in uveljavi oblast na tem otoku.
  • 27. oktober - Holandski grof Florijan V. podeli Amsterdamu davčno avtonomijo.
  • Umrlega antiohijskega kneza in tripolitanskega grofa Bohemonda VI. nasledi sin Bohemond VII., ki pa podeduje edinole mesti Tripoli in Latakijo, obe prepolni beguncev. 1277
  • Marinidi zavzamejo Alžir in s tem pomaknejo svojo mejo močno proti vzhodu Magreba.
  • Ustanovljeno je švedsko mesto Malmö.
  • Francoski pesnik Jean de Meun razširi (← 1230) viteško pesnitev Roman o roži (Roman de la Rose).
  • Izum urnega regulatorja v obliki krone olajša izdelavo mehanskih ur.
  • Miramar, Majorka: majorški učenjak Rajmond Llull ustanovi jezikovno šolo za učenje arabščine, da bi bodoče misijonarje pripravil za delo.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]