1348

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1310.  1320.  1330.  - 1340. -  1350.  1360.  1370.
Leta: 1345 · 1346 · 1347 · 1348 · 1349 · 1350 · 1351
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

  • 25. januar - Veliki koroški potres 1348: eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope z epicentrom v današnji severni Furlaniji-Julijski krajini, ki je močno prizadel tudi naše kraje. Popotresni sunki se nadaljujejo do 5. marca.
  • Kuga se je v tem letu preko Benetk zanesla na slovensko obalo in hitro napredovala v notranjost skozi Ljubljanska vrata proti Dunaju. Ocenjeno je[1], da je pogubila med četrtino in tretjino prebivalcev habsburških dednih dežel. Skupaj s potresom in še odpravljanjem posledic katastrofalnih poplav iz leta 1343 so katastrofe močno prizadele slovenske dežele.

Epidemija Črne smrti[uredi | uredi kodo]

Okvirno je smrtnost okoli tretjine takratne populacije, v nekaterih delih več, drugje manj.
  • januar - Po pomorskih poteh doseže še Genovo in Benetke.
  • februar - Kuga se razširi po Toskani.
  • 13. april - Pogrom Judov v Toulonu, Provansa.
  • maj - Kuga prispe v Neapelj. Mrtve pokopljejo v skupinske grobove.
  • 17. maj - V Barceloni na grmadi z linčem usmrtijo četrtino tamkajšnje judovske skupnosti.
  • junij - Dve ladji zanesta kugo v Bristol, južna Anglija. Vmes se kuga razširi še iz obalnih središč Portugalske in Kastilje v notranjost Iberskega polotoka.
  • junij:
    • Kuga napreduje po južni Angliji, doseže južno obalo (Dorset).
    • Istega meseca doseže Pariz.
  • 1. julij - Bordeaux: na začetku poletja se proti Španiji odpravi bogato založena in varovana odprava, ki ima nalogo, da angleško princeso Ivano, hčer Edvarda III., varno in skupaj z doto prepelje v Kastiljo, kjer bo sklenila zakon s princem Petrom. Večina angleške mornarice spremlja in varuje to odpravo, zato to leto odpadejo večje vojaške akcije v okviru stoletne vojne. Odprava se ustavi v prestolnici Gaskonje Bordeauxu, v katerem se je razširila kuga. Med prvimi obolelimi in umrlimi je princesa Ivana, v naslednjih tednih pa kuga pokosi še skoraj vso ostalo posadko.
  • 6. julij - Avginon: papež Klemen VI. izda bulo, s katero zaščiti Jude pred pogromi.
  • 12. september - Zaradi kuge umre francoska kraljica in regentinja Ivana Burgundska. Kralj in soprog Filip VI. ji je zaupal regentstvo, kadar se je sam bojeval z Angleži, kar pa je bilo večino časa.[2] Sočasen izbruh kuge v Angliji in Franciji začasno prekine medsebojne sovražnosti (stoletna vojna).
  • 26. september - Ker papež kristjanov s prvo bulo ni prepričal, naj nehajo preganjati in moriti Jude in jih imeti za grešne kozle, izda še drugo bulo Quamvis perfidiam, v katerem najbolj zagrizenim izvajalcem pogromov zagrozi z izobčenjem.
  • 29. oktober - Teruel: kuga napreduje v notranjost Iberskega polotoka. Ena od eminentnejših žrtev je aragonska kraljica Eleanora Portugalska.
  • oktober, november - Vrhunec kuge v habsburških dednih deželah. Kuga pogubi 40.000 Dunajčanov.
  • 1. november - Kuga v Londonu. Anglija izgubi najmanj tretjino populacije.
  • november - Pogrom nad Judi v Valenciji.
  • Poljski kralj Kazimir III. ponudi azil številnim Judom, ki so se kot grešni kozli znašli na udaru zaradi kuge. V neposredni bližni Krakova jim odmeri cele mestne četrti.
  • Po smrti atenskega vojvode[3] Ivana Aragonskega, ki je umrl zaradi kuge, Atensko vojvodino nasledi sin Friderik I.
  • Bližnji vzhod: iz Aleksandrije se kuga razširi do Kaira in verjetno še dlje proti zgornjemu Nilu. Bolezen opustoši mesta v Palestini in Siriji: Aškalon, Akkon, Jeruzalem, Sidon, Damask, Homs in Alep. Hitro se širi po romarskih poteh. 1349
  • Ostale znane in domnevne žrtve kuge: Ambrogio in Pietro Lorenzetti (sienska slikarja, brata); Gentile da Foligno (zdravnik); Barlaam iz Kalabrije (bizantinsko-italijanski teolog); Bernardo Daddi (florentinski slikar); Bernardo Tolomei (sienski dominikanec, svetnik); Ferrer Bassa (katalonski slikar); Giovanni d'Andrea (bolognski pravnik); Giovanni Villani (florentinski kronist); Jacopo Alighieri (pesnik, Dantejev sin); Laura de Noves (Petrarkova muza); Maso di Banco (florentinski slikar).
  • Časovni okvir za Boccacciov Dekameron: deset mladih ljudi - sedem deklet in trije fantje - si v podeželsko vilo, kjer so varni pred pustošenjem kuge, krajša čas s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan pove en eno zgodbo - v desetih dneh sto.

Madžarska invazija na Neapeljsko kraljestvo[uredi | uredi kodo]

  • začetek leta - Madžarski kralj Ludvik I., ki z vojsko prodira proti Neaplju, z nezaupanjem sprejema svoje neaplejske anžujske sorodnike, ki mu izkazujejo vdanost. Ima jih za sokrivce pri umoru njegovega mlajšega brata Andreja Kalabrijskega, ki so ga zahrbtno umorili privrženci neapeljske kraljice in odtujene soproge Ivane I.. Slednja je pred nevarnim svakom skupaj z dvorom zbežala v južno Francijo.
  • 11. januar - Iz Neaplja pobegne še novi neapeljski kralj Ludvik Tarantski in se pridruži kraljici v izgnanstvu.
  • 23. januar - Aversa: prva plemiška žrtev srda Ludvika I. je napolitanski princ, vojvoda Drača Karel Gravina, ki je poskušal izkoristiti pobeg neapeljske kraljice. Ludvik I. ga ukaže obglaviti. Ludvik I. ostale neapeljske sorodnike polovi in aretira ter pošlje za talce na Madžarsko.
  • februar - Meščani Neaplja se poskušajo prilizniti Ludviku I. s predlogom za triumfalni vstop madžarske vojske v mesto. Ludvik I. jih takoj postavi na realna tla, ko jim zagrozi s plenitvijo in od njih zahteva denar, da si povrne stroške invazije. Prav tako se sam okliče za novega neapeljskega[4] kralja in hkrati jeruzalemskega kralja, vojvodo Apulije ter kneza Kapue. Papež Klemen VI. zavrne priznanje njegovih nazivov in razglasi kraljico Ivano I. za nedolžno pri umoru njenega soproga.
  • maj - Kuga prisli Madžare, da zapustijo Neapelj in se začnejo vračati nazaj na Madžarsko.
  • 5. avgust - Madžari, ki se vračajo, spotoma sklenejo mir z Benečani za obdobje osmih let.
  • 17. avgust - Kraljica Ivana I. se z dvorom vrne nazaj v Neapelj. Potem, ko so Napolitanci izkusili "barbarskost" Madžarov, pozdravijo vrnitev kraljice. 1349

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Srbski car Dušan Silni. Kuga je zacementirala njegove osvojitve, ki jih ni izbojeval niti v eni bitki na bojnem polju, pač pa z obleganji mest.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ The Black Death, 1346-1353 : the complete history, par Ole Jørgen Benedictow Publié par Boydell & Brewer, 2004
  2. ^ Verjetno je, da je glede na širjenje kuge umrla naslednje leto 1349.
  3. ^ in hkrati malteškega grofa
  4. ^ uradno: sicilskega
  5. ^ V nadaljevanju gre pri češkem/nemškem kralju za eno in isto osebo, tj. Karla IV. iz hiše Luksemburžanov

Glej tudi[uredi | uredi kodo]