1347

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1310.  1320.  1330.  - 1340. -  1350.  1360.  1370.
Leta: 1344 · 1345 · 1346 · 1347 · 1348 · 1349 · 1350
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Širjenje epidemije Črne smrti (1347-53)[uredi | uredi kodo]

Širjenje kuge od 1347 do 1353
  • začetek leta - Tatari Zlate horde nadaljujejo z obleganjem genovske kolonije Kaffe. Epidemija kuge bistveno oslabi branilce kot tudi napadalce, zato se mesto po opustitvi obleganja in prenehanju epidemije sčasoma opomore. Del beguncev zapusti mesto in se začne vračati proti domovini, s seboj pa širijo tudi bolezen.
  • maj:
    • Genovske ladje z begunci se ustavijo v Konstantinoplu in razširijo epidemijo po mestu ter od tam po zaledju. V samem mestu pomre več kot polovica prebivalcev. Pomladi so Bizantinci zaključili z državljansko vojno, v katerem je med sabo sprto cesarstvo izgubilo Makedonijo in Tesalijo na račun Srbov.
    • Istega meseca nekaj begunskih ladij pride v Trapezunt, kjer se prav tako nahaja močna genovska kolonija. Iz obale se kuga začne širiti v notranjost med Turke.
  • jesen - Kuga doseže Aleksandrijo v Egiptu. Od tam se začne širiti po Bližnjem vzhodu.
  • oktober - 12 genovskih galej se ustavi v Messini na Siciliji. Od tam se še isto leto kuga zanese v Kalabrijo, na Sardinijo in Korziko.
  • november - Kuga doseže pristaniško mesto Marseille in začne napredovati proti notranjosti Provanse.
  • december - Kuga na Majorki. 1348

Bizantinska državljanska vojna 1341-1347[uredi | uredi kodo]

  • 2. februar - Konstantinopel: sinoda odstavi konstantinopelskega patriarha regenta Ivana XIV. Kaleka, kar politično popolnoma osami regentinjo Ano Savojsko. Še istega večera spustijo privrženci Ivana VI. Kantakuzena z bataljonom vojske v mesto. ↓
  • 3. februar → Cesarica-mati Ana Savojska se po dolgem oklevanju na prepričevanje svojega sina Ivana V. Paleologa vendarle preda.
  • 8. februar - Cesarja Ivan VI. Kantakuzen in Ivan V. Paleolog se sporazumeta o sovladarstvu. Prvih deset let bo imel prvenstvo Kantakuzen, nato naj bi zamenjala. ↓
  • maj - Kantakuzen preda Paleologu v zakon svojo hčerko. Hkrati razglasi splošno amnestijo. Vesel dogodek in prihodnje politične načrte pokvari izkrcanje genovskih beguncev iz krimske Kaffe v Konstantinoplu, ki razširijo kugo, kar postavi Kantakuzenove načrte za izgon Srbov iz Makedonije in Tesalije v nedoločeno prihodnost. Ekonomija v evropskem ostanku cesarstva, ki zajema zgolj Trakijo, je uničena in Bizantinci so popolnoma odvisni od trgovske muhavosti Genovčanov, ki so brez dovoljenja začeli z gradnjo visokega stolpa na Galati. 1348

Italija[uredi | uredi kodo]

  • 19. maj - Rim: rimski uradnik Cola di Rienzo se s pomočjo privržencev okliče za ljudskega tribuna. Rimska aristokracija[1] se ukloni, nekaj se jih poskrije ali pa zapusti mesto. Nasproti pričakovanjem pa novi samodržec vnese red v mesto, počisti s tolpami in reformira zakonodajo. Prav tako začne z obsežno diplomatsko misijo po Italiji, da bi pod vodstvom Rima sklenili federacijo, ki bi združila Italijo. Italijanski pesnik Petrarka mu čestita ob prizadevanjih. ↓
  • 1. avgust → Cola di Rienzo okliče združitev Italije pod vodstvom Rima. Na njegovo pobudo se ugodno odzove neapeljska kraljica Ivana I., ki pa ji je zaradi umora soproga grozil njen svak, ogrski kralj Ludvik I.. Ker pripravlja invazijo na Neapeljsko kraljestvo, želi tudi on imeti dobre odnose z novimi mestnimi/vseitalijanskimi oblastmi.
  • avgust - Markiz Saluzza Tomaž I., Montferrata Ivan II. in viennoiški dofen Humbert II. združeni izženejo zadnje neapeljska Anžujce iz Piemonta.
  • 22. avgust - Neapeljska kraljica Ivana I. se poroči z malim bratrancem Ludvikom Tarantskim. S poroko Ludvik postane iure uxoris[2] novi neapeljski kralj, za razliko od prejšnjega, soproga, madžarskega princa Andreja, ki je bil zaradi iste ambicije zahrbtno umorjen. 1348
  • oktober - Papežu Klemenu VI. je dovolj komedij v Rimu in pooblasti papeškega legata naj aretira Cola di Rienzoja in ga privede na sojenje. Nezadovoljna rimska aristokracija se združi, medtem ko ljudskemu tribunu ponudijo pomoč Madžari. Kljub temu, da rimska mesta milica v nekaj manjših spopadih premaga oddelke rimske aristokracije, ljudski tribun ne izkoristi vojaške zmage sebi v prid in za ceno dragega dvora še poviša davke.
  • 11. november - Visegrád, Madžarska: glavnina ogrske vojske pod vodstvom kralja Ludvika I. se odpravi proti Italiji. Napredujejo relativno hitro.
  • 24. december - Ogrska invazijska armada prestopi mejo Neapeljskega kraljestva. Proti jugu napreduje neovirano. 1348
  • december - Papež Klemen VI. v eni od bul razglasi rimskega ljudskega tribuna Cola di Rienzo za kriminalca in nevernika. Obtoženi ne čaka na aretacijo in se zateče v Neapelj. 1350

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Auguste Rodin, Meščani Calaisa, Calais, 1895

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Najmočnejši sta hiši Orsini in Colonna.
  2. ^ po pravici soproge
  3. ^ Holandski (V.), Hainauški (III.]], Zeelandski (IV.)
  4. ^ današnji Oman
  5. ^ Če je umrl za kugo, kakor omenjajo viri, potem je njegovo leto njegove smrti 1348 ali verjetneje 1349, ko se je kuga že dovolj razširila v notranjost Evrope.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]