1328

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1290.  1300.  1310.  - 1320. -  1330.  1340.  1350.
Leta: 1325 · 1326 · 1327 · 1328 · 1329 · 1330 · 1331
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1328 (MCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Nemčija, Italija[uredi | uredi kodo]

Filip VI. Francoski, prvi francoski kralj iz hiše Valoiških.

Francija, Navarra, Avignon[uredi | uredi kodo]

  • 1. februar - S smrtjo francoskega kralja Karla IV. izumre hiša Kapetingov. Najbližji dedič bi bil njegov vnuk, mladoletni angleški kralj Edvard III., kar pa je za Francoze nedopustno. Glede na ponovno uvedeno prakso salijskega prava, pri katerem se upošteva patrilinearno nasledstvo, francoski prestol nasledi nečak Filip VI., prvi kralj hiše Valoiških.
  • 5. marec - Puente La Reina – Gares, Navarra: smrt Karla IV. tudi omogoči legitimni navarski kraljici Ivani II., da nasledi omenjeno pirenejsko žepno kraljevino. Tega dne se poročita navarska kraljico Ivana II. in njen izbranec grof Évreuxa Filip III., ki s poroko postane novi[5] navarski kralj. Ivana II. ima še pravico do obsežnih posesti v severni Franciji (Šampanja, Normandija).
  • 5. maj - Estella, Navarra: pogrom nad Judi. Kasnejši španski rabi Menahem ben Aaron izgubi v pogromu celotno družino: poleg matere in očeta še štiri mlajše brate.
  • 29. maj - Reims: kronanje Filipa VI. za francoskega kralja. Kronska ozemlja postanejo še njegove dedne grofije Valois, Anjou in Maine.
  • 23. avgust - Bitka pri Casselu: smrt Karla IV. pomeni konec trhlega premirja med Flandrijci in francosko krono. Francoski kralj Vilip IV. s široko koalicijo Holandcev, Genovčanov, Burgundcev, Frizijcev in Čehov[6] uničujoče porazi flamske kmečke upornike s koalicijo mest pod vodstvom svobodnjaka Nicolaasa Zannekina, ki je v bitki ubit. Zmagovalca kralj Filip IV. in njegov marionetni flandrijski grof Ludvik I. poskrbita za stroge reperkusije nad poraženci.[7]
    • V bitki pri Casselu pade 17 vitezov. Ena od žrtev bitke je vojvoda Zgornje Lorene Friderik IV.. Nasledi ga sin Rudolf.

Anglija, Škotska[uredi | uredi kodo]

  • 24. januar - Poroka med angleškim kraljem Edvardom III. in Filipo Hainauško[8].
  • 17. marec - Sklenitev mirovnega sporazuma Edinburgh–Northampton: škotski in angleški diplomati zaključijo pogajanja. Anglija prizna Škotski polno neodvisnost, Robertu Brucu in njegovim naslednikom neodvisnost od angleške krone. Sporazum prav tako začrta mejo med Anglijo in Škotsko, kar pomeni konec prve vojne za škotsko neodvisnost (1296-1328).
    • Anglija: sklenitev sporazuma s Škoti slabo odmeva v angleški javnosti, saj ga imajo za ponižujočega. Kraljici-materi Izabeli Francoski in njenemu ljubimcu Rogerju Mortimerju, ki sta se s prevzemom oblasti skupaj s kraljico Izabelo močno finančno okoristi na račun poražencev, močno padeta na lestvici priljubljenosti.
  • 1. maj - Northampton: angleški parlament ratificira sporazum med Anglijo in Škotsko. En od členov sporazuma še določa zavezništvo med obema kronama v vseh primerih razen, kadar je Anglija vpletena v vojno s Francijo.
  • september - Regent Mortimer se to leto polasti Valižanske marke[9].
  • oktober - S sporazumom Edinburgh–Northampton se strinja tudi papež Janez XXII., ki prekliče izobčenje škotskega kralja Roberta bruca in interdikt nad Škotsko.
  • konec leta - Anglija je ponovno na robu državljanske vojne: regentski rival Henrik Lancasterski mobilizira svojo vojsko proti Izabeli in Mortimerju. 1329

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • 24. maj - Vrhunec in razplet državljanske vojne med cesarjema: Andronik III. Paleolog osvoji Konstantinopel in prisili v abdikacijo cesarja Andronika II..[10] Osamosvojeni cesar Andronik III. za regenta pooblasti zaupnika Ivana Kantakuzena, sam pa prevzame vojaške operacije. ↓
  • junij → Ker v skladu s Černomenskim sporazumom sklenjenim leto dni prej bolgarski car Mihael Asen III. od bizantinskega cesarja Andronika III. ne dobi obljubljenih ozemelj, sam vpade v Trakijo in pleni toliko časa, dokler ga Bizantinci ne prisilijo k umiku. Nato ju ponovno združijo manevri srbske vojske, ki se je hotela okoristiti iz konflikta.
  • 24. junij - Poroka med kastiljskim kraljem Alfonzom XI. in portugalsko princeso Marijo Portugalsko. Namesto da bi se posvetil novi kraljici, Alfonz XI. raje obdrži svojo ljubico Eleanor de Guzmán, zato se kraljica potem ne udeležuje dvornih ceremonij.
  • 15. avgust - Ksanadu[11]: umrlega mongolskega vrhovnega kana[12]Jesun Temurja nasledi mladoletni sin Arigaba[13], 11. veliki kan po vrsti. Regentstvo prevzame muslimanski uradnik Davlat Šah. Začetek kratke, a burne državljanske vojne. ↓
  • → Kitajska: nastavitvi mladoletnega Arigabe in regentstvu muslimana se upre posadka iz prestolnice Kanbalik, ki ima za vrhovnega kana/cesarja svojega kandidata in sicer Tug Temurja, sina vrhovnega kana Hajisana[14]. Cesarska vojska si privošči nekaj neposrečenih vojaških manevrov in pusti nezaščiteno poletno rezidenco Ksanadu, kar izkoristijo uporniki. ↓
Novi kagan Tug Temur ni bil kaj več kot marioneta v rokah močnih ministrov.
  • 14. november → Novi vrhovni kan Tug Temur[15] odstrani s prestola mladoletnega kagana Arigabo. Omenjeni izgine iz analov, zato je najverjetneje usmrčen. Kljub temu lojalisti odstranjenega kagana nadaljujejo z državljansko vojno še naslednja štiri leta. Nemajhno zaslugo za ponoven vzpon Tug Temurja na prestol ima njegova desna roka, general El Temur, ki odstrani večino Tug Temurjevih političnih nasprotnikov. 1332
  • Čagatajski kanat: državljansko vojno kitajskih Mongolov izkoristi čagatajski kan Eldžigidej, ki vpade v Mongolijo in ogrozi novega vrhovnega kana Tug Temurja. 1329
  • Kan Zlate horde Uzbek prizna moskovskemu knezu Ivanu Kaliti naziv vladimirskega velikega kneza. S tem postane Moskovska kneževina nesporno vodilna med ruskimi kneževinami. 1329
  • Indonezija: po atentatu maharadže Džajanegare, ki ga je med manjšim operacijskim posegom umoril njegov dvorni zdravnik, indonezijski hindujski Madžapahitski imperij nasledi hči Tribhuvana Vidžajatunggadevi. 1331

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pietro Rainalducci, iz vrst franšiškanskih spiritualov
  2. ^ preklic izobčenja → 1359
  3. ^ Vartislav IV. Pomeranijski
  4. ^ del SRC
  5. ^ iure uxoris, po pravici soproge
  6. ^ Češki kralj Ivan Luksemburški je mladostni prijatelj Filipa VI.
  7. ^ Vae victis!
  8. ^ Hainault, Hainaut, izg. [ɛno]
  9. ^ Welsh Marches
  10. ^ Ne da bi ga oslepil, kar je odmik od uveljavljene prakse odstavljanja bizantinskih cesarjev.
  11. ^ stara prestolnica, poletna rezidenca
  12. ^ Ki je hkrati kitajski cesar dinastije Yuan s privzetim imenom Taiding.
  13. ^ cesar Tijanšun
  14. ^ 1281–(1207)-1311
  15. ^ Uradni imi: Džajatu-kagan, kitajski cesar Wenzong
  16. ^ verjetno pravo ime Eckhart von Hochheim

Glej tudi[uredi | uredi kodo]