Pojdi na vsebino

1303

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1270.  1280.  1290.  - 1300. -  1310.  1320.  1330.
Leta: 1300 · 1301 · 1302 · 1303 · 1304 · 1305 · 1306
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Ugrabitev in smrt papeža Bonifacija VIII.

[uredi | uredi kodo]
  • februar - Francoski kancler Guillaume de Nogaret predstavi kralju Filipu VI. drzen načrt ugrabitve papeža Bonifacija VIII. in njegove nasilne privedbe v Francijo. Z izjemno dobro delujočo obveščevalno mrežo spravi tvegan načrt v tek. Naravne zaveznike najde v lacijski družini Colonna, ki je v sporu z lacijsko družino Caetani[1], kateri pripada papež Bonifacij VIII. (krstno ime: Benedetto Caetani).
  • 13. april - Papež Bonifacij VIII. izobči francoskega kralja Filipa IV. Lepega.
  • 20. april - Papež Bonifacij VIII. izda bulo In supremae praeminentia dignitatis, s katero ustanovi rimsko Univerzo La Sapienza. Glavni namen je, da vzpostavi visokošolsko institucijo pod neposredno kontrolo Svetega sedeža.
  • 30. april - Papež Bonifacij VIII. prizna Alberta I. Habsburškega za nemškega kralja.
  • 30. maj - Preobrat v boju za madžarsko krono Svetega Štefana: papež Bonifacij VIII. prizna neapeljskega princa Karla Roberta za kralja Ogrske. Do takrat najverjetnejšega kandidata češkega princa Venčeslava III. zapustijo številni podporniki.
  • 26. junij - S Pariške univerze je izgnan tudi Duns Škot, ki se je v investiturnem sporu postavil na stran papeža.
Klavrn konec papeža Bonifacija VIII. Roke naj bi si sam preglodal na smrtni postelji.
  • 7. september - Razžalitev v Anagniju: Guillaume de Nogaret in Sciarra Colonna[2] z dva tisoč najemniki okupirata komuno Anagni, kjer se v svoji rezidenci nahaja papež. Vsi, ki naj bi papeža varovali, pobegnejo. Pri njem ostanejo le najbolj zvesti, ki pa ne igrajo vojaške vloge. Najemniki opustošijo rezidenco in se spravijo nad papeža, ki mu Sciarra Colonna primaže klofuto. Nadaljnji linč zaustavi Guillaume de Nogaret. Ob novici ugrabitve mestna komuna nemudoma izolira napadalce v palači.
  • 9. september - Milica mestne komune Anagnija prežene Francoze in jim s tem prepreči načrte, da bi papeža odvedli v Francijo, kjer bi ga javno ponižali in degradirali. Dogodek je za telesno oslabelega papeža prevelik stres, zato si ne opomore več in huje zboli.
  • 11. oktober - Starostno telesno oslabel in po hudi duševni travmi septembrske ugrabitve umre papež Bonifacij VIII.. Kljub temu, da francoskemu kralju Filipu IV. ni uspelo privesti papeža v Francijo, pomeni misija za francosko krono uspeh, saj razkrije ranljivost rimskih papežev. 1304
  • 22. oktober - Po kratkem konklavu umrlega papeža Bonifacija VIII. nasledi Benedikt XI.[3], 194. papež po seznamu.[4] Novi papež hiti s popravljanjem škode, ki jo je povzročil njegov predhodnik. V spravnem duhu prekliče izobčenje Filipa IV. in njegovih dvornikov ter ignorira bulo Unam sanctam. 1304
  • Tega leta ustanovi Filip IV. Univerzo v Avignonu, kar je prvi institucionalni korak k avignonskemu papeštvu.

Prva vojna za škotsko neodvisnost

[uredi | uredi kodo]

Države naslednice Mongolskega imperija

[uredi | uredi kodo]
  • začetek leta - Ilkanatska vojska zavaruje vzhodno mejo Ilkanata pred čagatajsko vojsko iz Afganistana. Po neuspešni invaziji nad indijski Delhijski sultanat (← 1299) se poskušajo afganistanski Mongoli/Moguli pod vodstvom Čutluk Hvadže, sina kana Duve, uveljaviti na meji z Ilkanatom.
  • 20-22. april - Bitka na planjavi Mardž al-Saffar: odločujoča zmaga egiptovskih mamelukov pod vodstvom generala Bajbarsa nad mongolsko vojsko Ilkanata pod vodstvom generala Kutulšaha.
  • 27. april - Neapeljski kralj Karel II. Anžujski, ki to leto prejme mongolsko odposlanstvo iz Ilkanata, odpošlje na ilkanatski dvor ambasadorja Gualteriusa de Lavendela.
    • Istega leta pošlje kan Mahmud Gazan preko papeškega veleposlanika Boskarela iz Ghizolfija pismo angleškemu kralju Edvardu I., v katerem mu obljubi, da bo vrnil križarjem Jeruzalem v zameno za pomoč v boju proti egiptovskim mamelukom.
  • Čagatajski kanat: da bi preprečil državljansko vojno, kan Duva prizna vladarske pravice Čaparju, sinu umrlega de facto kana Kaiduja, na območju, ki mu vlada. 1304
  • Junan, Kitajska: upre se lokalno plemstvo, ki mora kriti stroške (neuspešnih) invazij v Burmo, katerih izkupiček je zgolj nekaj ohlapnih tributarnih zavez. Vrhovni kan Temür zatre upor.
  • V mongolskem izgnanstvu na dvoru Zlate horde umre bivši bolgarski car Ivan Asen III.. Z njim izumre dinastija Asenov.

Ostalo

[uredi | uredi kodo]
Tabeli iz Zhu Shijievega Ogledala štirih elementov

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Obe izvirata iz izumrle linije tusculumskih grofov, ki so obvladovali Rim v drugi polovici 10. in prvi polovici 11. stoletja.
  2. vodja hiše Colonna
  3. kristno ime Nicola Boccasini
  4. Krstno ime Nicola Boccasini
  5. Vsaj kar zadeva uradno rabo.
  6. znan še kot Gegeen kagan in cesar Yingzong dinastije Yuan

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]