Rimska univerza La Sapienza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 41°54′12″N 12°30′57″E / 41.90333°N 12.51583°E / 41.90333; 12.51583

Rimska univerza La Sapienza
Sapienza – Università di Roma
latinsko Studium Urbis
GesloIl futuro è passato qui
Prihodnost je nastala tukaj
Ustanovljena1303
TipJavna univerza
RektorEugenio Gaudio
Strokovni sodelavci
8.000
Št. študentov112.564[1]
KrajRim, Italija
Kampusobmočje mesta
Barve         [2]
AtletikaCUS Roma
Spletna stranuniroma1.it

Rimska univerza La Sapienza, uradno Sapienza – Università di Roma, se pogosto tudi imenuje enostavno Sapienza[3] po formalnem nazivu Università degli studi di Roma "La Sapienza", je izobraževalna avtonomna državna univerza v Rimu v Italiji. Je največja evropska univerza po vpisu (tretja, če upoštevamo tudi učenje na daljavo)[4] ter najstarejša med tremi rimskimi državnimi univerzami. Ustanovljena je bila leta 1303. V italijanskem jeziku sapienza pomeni »znanje«.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Palazzo della Sapienza, do leta 1935 sedež univerze.
Cerkev Svet'Ivo alla Sapienza, originalno kapela in sedež univerzitetne knjižnice (do 1935).

Rimska univerza La Sapienza je bila ustanovljena leta 1303 s Papeško bulo In supremae praeminentia dignitatis, ki jo je izdal 20. aprila 1303 Papež Bonifacij VIII.. Namen je bil ustanoviti Študij za cerkvene študije bolj pod kontrolo Svetega sedeža kot je bil ta na univerzama v Bologni in Padovi,[5] in jo s tem naredil prvo papeško univerzo.

Leta 1431 je Papež Evgen IV. s papeško bulo In supremae popolnoma reorganiziral študij, in profesorjem in študentom podelil široke privilegije. Določil je, da morajo imeti univerze vsaj študij na štirih področjih: prava, medicine, filozofije in teologije. Uvedel je celo nov davek na vino, da bi s tem zbral sredstva za univerzo. S temi sredstvi je bila kupljena palača, ki je kasneje gostila cerkev Svet'Ivo alla Sapienza.

Blišč univerze je ugasnil leta 1527, ko je bila celo zaprta. Papež Pavel III. je delovanje univerze leta 1534 obnovil.

Leta 1650 je univerza postala znana kot La Sapienza, v pomenu znanje, in ta naziv je potem zadržala. Leta 1703 je Papež Klemen XI. s svojimi privatnimi sredstvi kupil zemljo na t. i. Janiculum, kjer je uredil botanični vrt, ki je kmalu zaslovel po vsej Evropi z deli bratov Trionfetti.

Po letu 1870, oziroma po italijanski oživitvi, je La Sapienza prenehala biti papeška univerza, in je postala Univerza glavnega mesta Italije. Leta 1935 je bila končana izgradnja novega »Univerzitetnega mesta«, ki jo je planiral Marcello Piacentini. Glavnina od Città Universitaria (Univerzitetnega mesta), ki pokriva 439,000 m2 blizu železniške postajeTermini .

Novi kampus Rimske Univerze, zgrajen 1935 pod vodstvom Marcello Piacentini, slika iz 1938.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]