Univerza v Bologni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Univerza v Bologni
Alma Mater Studiorum - Università di Bologna
Seal of the University of Bologna.svg
latinsko Universitas Bononiensis
GesloPetrus ubique pater legum Bononia mater
Ustanovljena1088
TipDržavna univerza
RektorFrancesco Ubertini
Strokovni sodelavci
5.921 [1]
Št. študentov84.215[1]
KrajBologna, Italija
KampusBologna center
Kampus Cesena
Kampus Forlì
Kampus Ravenna
Kampus Rimini
Representación en la República Argentina
Spletna stranwww.unibo.it

Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih[2][3] najstarejša univerza v Evropi.

Ustanova, imenovana Studium, naj bi nastala v mestu Bologna leta 1088 po zaslugi srednjeveškega pravnika Irnerija, ki je hotel na ta način razširiti preučevanje Justinianovih tekstov, katere so izobraženci tedaj ponovno odkrivali po oskurantizmu zgodnjega srednjega veka. Irnerij naj bi prebiral svojim učencem Justinianove tekste, da so jih prepisali, preučili in opremili z opombami imenovanimi glose. Zbirke teh tekstov in glos so se naglo razširile po vsej Evropi, ko so se učenci vračali domov po preteku bolonjskih študijev. Leta 1158 je Friderik Barbarossa izdal Constitutio Habita, s katero je zaščitil univerzo kot neodvisno središče za študij in raziskovanje. [4]

Eden od sedežev univerze (detajl)

Univerza je dobila prvi uradni statut leta 1317.[5] Originalna ureditev univerze, ki je od ustanovitve dalje obravnavala samo pravo, je tedaj predvidela še odseke za logiko, astronomijo, medicino, filozofijo, aritmetiko, retoriko, gramatiko, pozneje še za teologijo, grščino in hebrejščino. V 16. stoletju se se začele poučevati naravne skrivnosti, ki bi jih danes lahko razumeli kot metafizično ekperimentacijo in ki so obravnavale vse, kar je bilo neznano in nerazumljivo, v prepričanju, da se vse da odkriti s študijem: bile so bile podlaga za poznejše ustvarjanje metodologij in pravil moderne fizike, predvsem pa za odločno razlikovanje med teologijo in naravoslovjem.

V naslednjih stoletjih se je ustanova vedno bolj širila, bodisi z ozirom na število obiskovalcev, kot tudi glede na vedno nove fakultete. Visoke osebnosti in papeži so si šteli v čast, da so jo gmotno podpirali. Ob koncu dvajsetega stoletja je univerza ustanovila podružnice, danes po zakonu imenovane campus, v Ravenni, Ceseni, Forlìju in celo v Buenos Airesu.

Leta 2010 so bile italijanske univerze reorganizirane. Tako sestoji danes bolonjska univerza iz 33 šolskih odsekov (dipartimenti) in 11 visokih šol, ki skupno odgovarjajo vsem prejšnjim fakultetam. Razen teh je več meddisciplinarnih skupin in kolegijev. V sklopu univerze deluje tudi sistem muzejev in bogata digitalna knjižnica prosto dostopnih publikacij.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 [1]
  2. Romano, A.: Gli statuti universitari: tradizione dei testi e valenze politiche. Atti del Convegno internazionali di studi, Messina-Milazzo 13-18 aprile 2004, Bologna 2007, ISBN 978-88-491-2848-2.
  3. [2]
  4. Dondarini, C.. Provvedimenti e aspetti normativi nella costituzione dello Studio bolognese, v Romano, A.: op.cit.
  5. Malagola, C.: Statuti delle università e dei collegi dello Studio bolognese, Bologna 1888, ponatis Bologna 1988.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]