Konklave

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Konkláve so skupek postopkov, ko kardinali, ki imajo volilno pravico, izvolijo novega papeža. Volilno pravico na konklavah imajo vsi kardinali, ki na dan izpraznjenega papeškega apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Takšnih kardinalov je lahko največ 120.

Kardinal Alojzij Ambrožič je prvi slovenski kardinal, ki je sodeloval na kakšnih konklavah, in sicer je bilo to po smrti Janeza Pavla II., na konklavah, na katerih je bil izvoljen njegov naslednik papež Benedikt XVI.

Zgodovinski razvoj konklav[uredi | uredi kodo]

Konklave lat. conclave je ime za sobo ali prostor, katerega zaklenemo, v njem pa se zberejo kardinali in so tam zaprti, dokler ne izberejo novega papeža. Takšno obliko izbire papeža so uvedli v Rimokatoliški cerkvi leta 1274 na drugem Lyonskem koncilu. Takšna obliko izbiranja papeža se je izvajala nato na Kvirinalu v Rimu, od leta 1870 naprej pa v Vatikanu. Vatikan, kjer glasujejo sedaj, ima urejene oddvojene prostore, kamor se lahko kardinali umaknejo za razmislek in molitev, to so zgolj manjše celice z nekaj opreme. Skupne volitve potekajo zjutraj in zvečer v Sikstinski kapeli. Konklave se pričnejo deseti dan po papeževi smrti in končajo po pravilih takrat, ko eden od kandidatov dobi 2/3 vseh glasov. Leta 1950 so to pravilo spremenili, sedaj mora izvoljeni kardinal dobiti 2/3 plus 1 glas. Ves čas glasovanja živijo kardinali izločeni od zunanjega sveta.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Splošni religijski leksikon-Opći religijski leksikon (M-Ž)/Zagreb

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]