Pojdi na vsebino

1282

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1250.  1260.  1270.  - 1280. -  1290.  1300.  1310.
Leta: 1279 · 1280 · 1281 · 1282 · 1283 · 1284 · 1285
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Slovenija

[uredi | uredi kodo]
Sicilske večernice (1846), romantična upodobitev, avtor Francesco Hayez
  • pomlad - Sicilski kralj Karel I. Anžujski pripravlja invazijo na Bizantinsko cesarstvo z več kot 700 ladjami in 27.000 vitezi.
  • 30. marec - Palermo na Veliko noč: začetek vsesplošnega pokola Francozov na Siciliji, ki se nadaljuje naslednjih šest tednov. Povod za pokol na velikonočni večer je nadlegovanje sicilskih žensk, ki so si ga privoščili francoski vojaki. Globji vzrok pa je 17 letno zatiranje domačinov pod oblastjo Karla Anžujskega, ki je Sicilijo za lastne politične cilje finančno čezmerno izčrpaval, na vodilne položaje pa nastavljal zgolj Francoze, ki so se izživljali nad Siciljanci. Upor je sicer bil spontan linč, vendar so v naslednjih tednih prevzele pobudo gibelinske stranke in aragonski kralj Peter III.[1]
  • 28. april - Sicilski domačini nadzorujejo celoten otok razen Messine. Tega dne se upro še meščani Messine in požgejo križarsko floto, ki se je medtem vrnila s propadlega/odloženega poskusa zavzetja Konstantinopla. Požig messinskega pristanišča, arzenala in flote je za Karla Anžujskega uničujoč udarec.
  • Uporniki poskusijo vzpostaviti neodvisne komune, za kar pa potrebujejo blagoslov papeža Martina IV.. Le-ta pa je kot Francoz močno na strani Karla Anžujskega. Po tem propadlem poskusu vzpostavijo uporniki stik z aragonskim kraljem Petrom III., ki se nahaja s svojo floto v vojni s Hafsidi v Tunisu, kjer se je vpletal v njihove nasledstvene zdrahe.
  • 30. avgust - Peter III. pristane v pristanišču Trapani na skrajnem zahodu Sicilije. Od tam napreduje ob obali proti Palermu.
  • 2. september - Peter III. vstopi z vojsko v Palermo. Sprejem je bil med lokalnim prebivalstvom, ki so naklonjeni ustanovitvi avtonomne komune, precej hladen.
  • 4. september - Ker papež Martin IV. še vedno vztraja pri Karlu Anžujskemu, meščani Palerma sprejmejo Petra III. za novega sicilskega kralja, po novem še Peter I. Sicilski.
  • 18. november - Papež Martin IV. izobči aragonskega kralja Petra III. in mu odvzame Aragonsko kraljevino.
  • Karel Anžujski, ki se nahaja v Neaplju poskusi z blokado pristanišča Messina in večkratnimi desanti, vendar je vsakokrat zavrnjen. Večerniške vojne1283

Angleška osvojitev Walesa

[uredi | uredi kodo]
  • 30. marec - Hawarden, Flintshire, Wales: Dafydd ap Gruffydd, mlajši brat valižanskega princa Llywelyna ap Gruffudda, napade in zavzame grad v lasti angleškega kralja Edvarda I. Dolgokrakega. Nato nadaljuje z obleganjem Rhuddlana, upor Valižanov, ki jim je angleška okupacija presedla, pa se razširi po večini Walesa. Četudi je valižanski princ Llywelyn ap Gruffudd, ki pa je dejansko vladal samo SZ delu Walesa[2], popolnoma nepripravljen za vojno, se postavi v bran mlajšemu bratu. Angleški kralj Edvard I., ki ga napad razbesni, začne s pripravami na invazijo na Wales na več frontah.
Geopolitična situacija v ostanku svobodnega Walesa tik pred izbruhom vojna: zeleno - posesti Llywelyna ap Gruffudda, modro - posest Dafydda ap Gruffydda, rdeče - posest angleške krone oz. Edvarda I., oranžno - Valižanska marka in ostali vazali

Mongolski imperij

[uredi | uredi kodo]
  • 1. april - Umrlega mongolskega kana Ilkanata Abako[4] nasledi mlajši brat, musliman Ahmed Tekuder, ki Ilkanat spremeni v sultanat. S tem se enostransko prenehajo sovražnosti med mongolskim Ilkanatom in egiptovsko mameluško dinastijo, vendar so mameluki še precej nezaupljivi. Ostanek križarskih državic izgubi pomembnega zaveznika v boju proti muslimanom. Novi kan Ahmed Tekuder pričakuje spreobrnitev tudi od vseh najvišjih oficirjev.
    • Nasledstva ne prizna Abakin sin Argun, sicer guverner Korasana in predan budist. Argun prosi za pomoč Kublajkana, da mu pomaga pri prevzemu oblasti. Velik del oficirjev zavrača paktiranje z muslimani in se pridruži Argunu. 1284
  • Zlata horda: po petih letih sta iz ujetništva izpuščena Kublajkanova sinova kot garancija miru. Kan Zlate horde Tuda Mengu pritisne na čagatajskega vladarja Kaiduja, da izpusti ujetega Kublajkanovega generala.
  • V Čagataju de facto vladar Kaidu konča državljansko vojno med njim in sinovi poraženega kana Baraka[5] ter odstavi marionetnega kana Tuko Timurja. Za novega kana je imenovan Duva, en od Barakovih sinov.

Ostalo

[uredi | uredi kodo]

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Mihael VIII. Paleolog, najprej nikejski potem bizantinski cesar, je sicer obnovil Bizantinsko cesarstvo in mu povrnil del nekdanje moči, a je s prekomernim zapravljanjem ponovil napake prejšnjih vladarjev.
Neznan datum

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Peter III. je poročen s hčerko zadnjega štaufovskega sicilskega kralja Manfreda in ima po njej iure uxoris zahtevo po sicilskem prestolu. .
  2. Zahodna polovica bivše žepne kraljevine Gwynedd
  3. Welsh Marches
  4. Vzrok smrti je verjetno alkoholni delirij.
  5. 1271
  6. Kar privede do nastanka kasnejše krivoverske linije fraticellov oz. spiritualov → 1296.
  7. Lübsches Recht, s
  8. nadškof Nidarosa

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]