1284

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1250.  1260.  1270.  - 1280. -  1290.  1300.  1310.
Leta: 1281 · 1282 · 1283 · 1284 · 1285 · 1286 · 1287
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1284 (MCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Vojna siciljanskih večernic[uredi | uredi kodo]

Kip admirala Rogerija iz Laurije, Barcelona
  • 5. junij - Bitka v Neapeljskem zalivu: aragonsko-sicilska flota pod vodstvom Rogerija iz Laurije popolnoma porazi anžujsko-neapeljsko floto pod vodstvom anžujskega kronskega princa Karla II., ki je v bitku ujet. Oče Karel Anžujski je sicer pred bitko najel pomoč Genovčanov, a je bil neapeljski kronski princ tako neučakan, da se je takoj spustil v spopad z Aragonci.
  • Francija: odstavljeni sicilski[1] kralj Karel Anžujski se nahaja v Franciji, kjer skupaj s francoskim kraljem in nečakom Filipom III. organizira priprave na invazijo na Aragonijo. V grofijo Roussillon prispe več kot 16.000 vitezov, 17.000 lokostrelcev in 100.000 pešakov.
  • Če je majorški kralj Jakob II., ki je mlajši brat Petra III., ponudil usluge južnofrancoskih mest v njegovem fevdu v službo Francozom, se s tem ne strinjajo lokalni prebivalci, ki se uprejo Francozom. Upor se nazadnje skoncentrira v mestu Elne, ki ga brani Bastard iz Roussillona[2]. Kljub prisotnosti papeških legatov je mesto požgano do tal, prebivalci pa pobiti. Francozi imajo sedaj popolno premoč na kopnem, a Aragonci še vedno obvladujejo celotno zahodno Sredozemlje. Aragonska križarska vojna1285
    • Premoč na morju aragonskemu kralju zagotovi (ponovno) epizodno vmešavanje v hafsidske zdrahe v Ifrikiji. Medtem ko so se Hafsidi končno ubranili puščavskih beduinov, jim Rogerij iz Laurije okupira otok Džerbo in ga vključi v aragonsko krono.

Mongolski imperij[uredi | uredi kodo]

  • 10. avgust - Ilkanat: guvernerju Korasana in budistu Argunu uspe s Kublajkanovo podporo odstraniti muslimanskega konvertita Ahmeda Tekuderja, ki je po kanu Abaki nasledil Ilkanat in zahteval od svojih najvišjih oficirjev spreobrnitev v islam. Brez podpore (nezaupljivih) egiptovskih mamelukov, na pomoč katerih se je zanašal, je hitro izgubil. Ponovna oživitev franko-mongolske diplomatske pobude → 1285
  • Druga mongolska invazija na Vietnam: invazijsko armado vodi Kublajkanov sin Toghan. Vietnamci se ob prodiranju mongolske vojske umikajo frontalno odločujočemu spopadu. 1285
  • Burma: kancler Paganske kraljevine se tributarno podredi Mongolom in doseže njihov umik. Kralj se namreč skriva v nedostopni delti reke Iravadi še nekaj časa po tem, ko je mongolska nevarnost že minila.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Freska z upodobitvijo bitke pri Meloriji, Diano Castello, Ligurija

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. ^ po novem neapeljski kralj
  2. ^ nezakonski sin katalonskega plemiča Nuñja Sáncheza
  3. ^ polno: kralj Kastilije, Leona, Galicije, Toleda
  4. ^ Menteşe beylik, v grobem ustreza antični Kariji
  5. ^ Po gotskem načinu gradnje se kor nahaja na vzhodni katedral katedral.