1311

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1280.  1290.  1300.  - 1310. -  1320.  1330.  1340.
Leta: 1308 · 1309 · 1310 · 1311 · 1312 · 1313 · 1314
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1311 (MCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Henrik VII. Luksemburški v Italiji[uredi | uredi kodo]

  • 6. januar - Milano: nemški kralj Henrik VII. Luksemburški je kronan za kralja Italije. Tekom leta njegovo nastopaštvo in nasilje odvrneta mnogo gibelinskih in gvelfskih simpatizerjev. Upori v lombardskih komunah so zatrti s silo.
  • 7. februar - Praga: kronanje Henrikovega sina Ivana Luksemburškega za češkega kralja.
  • 26. april - Nemška vojska pod vodstvom Henrika VII. zavzame uporno Cremono in podre mestno obzidje.
  • junij - Obleganje Brescie vzame Henriku VII. štiri mesece. Medtem odporniško pobudo prevzamejo gvelfovske Firence skupaj z ostalimi večjimi gvelfovskimi mesti Lucca, Siena in Bologna. Omenjena mesta uspešno apelirajo na papeža Klemena V. v Avginonu, da Henriku VII. odreče moralno podporo, in neapeljskega kralja Roberta Anžujskega, ki ga opomnijo na zanj neugodne posledice, če v Italiji prevlada nemški kralj.
  • 18. september - Zavzetje Brescie. Od tam Henrik VII. napreduje v Genovo, ki ga podpre v političnih ambicijah.
  • december - Severno italijanska mesta, ki so opogumljena od podpore Neapeljcev, začno z uporom proti Henriku VIII. 1312

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • 27. januar - Umrlega mongolskega vrhovnega kana Hajisana[1] nasledi mlajši brat Ajurbarvada, ki iz politike izrine sinova umrlega vrhovnega kana. Novi vrhovni kan/kitajski cesar je že pred bratovo smrtjo vodil upravo kitajskega cesarstva, zato je zelo izobražen v konfucijanstvu in kitajski zgodovini.
  • 15. marec - Bitka pri Halmyrosu, Atenska vojvodina: najemniška Katalonska združba odločujoče porazi vojsko atenskega vojvode Valterja V. Briennskega in se polasti omenjene vojvodine. Bitko odločijo turkopoli, ki so spremljali Katalonsko združbo. Sprva so zavrnili udeležbo v bitki, ki so jo zaradi maloštevilčnosti Kataloncev smatrali za vnaprej izgubljeno, a so se nato tekom boja pridružili zaveznikom in križarskim Atencem vpadli v hrbet. V bitki pade skoraj vse atensko plemstvo, zato se večina ostalih utrjenih mest brez boja preda Kataloncem. Edini problem uspeha Katalonske združbe je, da nima voditelja, zato se obrnejo na aragonsko krono, naj jih legitimira. 1312
  • 3. maj - Umrlega velikega mojstra vitezov križnikov Sigfrida iz Feuchtwangna nasledi Karl iz Trierja, 16. veliki mojster po seznamu.
  • 29. maj - Umrlega aragonskega kralja Majorke Jakoba II. nasledi sin Sančo I.. Omenjeni prav tako nasledi celinska vazalstva grofa Cerdanyje in Roussillona ter baronstvo Montpellier.
  • 13. avgust - Umrlega beneškega doža Pietra Gradeniga nasledi Marino Zorzi, 49. beneški dož po seznamu. Ker so Benetke pod papeževim interdiktom, za umrlim dožem ni opravljen cerkveni obred in je pokopan v neoznačenem grobu. Tudi novi dož ni naklonjen spravi(=podreditvi) papežu.
  • 16. oktober - Začetek Viennskega koncila, ki ga je na pritisk francoskega kralja Filipa IV. Lepega sklical papež Klemen V. z namenom, da razpusti viteški red templarjev. Večina udeležencev koncila se že na začetku strinja, da bi morali imeti templjarji pravico do obrambe in da priznanja izsiljena z mučenjem niso zadosten razlog za obsodbo. Filip Lepi načrtno blokira njihove pobude. 1312
  • 28. oktober - Umrlega veronskega vladarja Alboina I. della Scaligerja nasledi mladoletni sin Albert II. della Scala. Regentstvo prevzame brat umrlega Cangrande I.
  • Anglija: angleški kralj Edvard II. se izkaže za nekompetentnega vladarja: florentinski banki Frescobaldi dolguje več kot 22.000 funtov, (nezaželenemu) prijatelju Piersu Gavestonu je podelil velika pooblastila in je žaljiv do njemu zoprnih plemičev. Zastopništvo enaindvajsetih vplivnih plemičev, ki bojkotira parlamentarna zasedanja, izda Dekret (Ordinances), s katerim zahteva večjo udeležbo v kraljevi politiki, konkretneje, da kralj kot svetovalca odpusti in izžene nesposobnega Gavestona. Dekret še ponavlja nekatera določila Magne Carte glede omejevanja in posvetovanja kralja s parlamentom v zadevah, ki imajo neugodne finančne posledice za plemstvo in mesta (vojna, prenos posesti, posojila).
Model Lincolnske katedrale najvišje srednjeveške stavbe s koničastim lesenim koničastim vrhom zvonika. Skupna višina je bila okoli 160 metrov. Glede na to, da je bil pokrit z opekami iz svinca, je višina nekoliko dvomljiva.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ uradno ime Külüg Khan; cesar Wuzong, kot kitajski cesar dinastije Yuan
  2. ^ vazal Ilkanata
  3. ^ tradicionalno napačno smatran za alkimista

Glej tudi[uredi | uredi kodo]