1315

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1280.  1290.  1300.  - 1310. -  1320.  1330.  1340.
Leta: 1312 · 1313 · 1314 · 1315 · 1316 · 1317 · 1318
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Velika lakota 1315-17 po Evropi. Nenavadna kombinacija obilne pomladanske moče in hladnega poletja onemogoči pravočasno setev. Kmetom ne uspe posušiti slame in sena, solinarjem soli, ki je ključna za konzerviranje mesa. Do konca poletja se cene hrane podvojijo, kar pomeni, da si revni kmetje in bajtarji ne morejo več privoščiti kruha. Pojavijo se tudi primeri kanibalizma, čeprav še verjetno ne to leto. 1316

Slikovna Biblia Pauperum, apokaliptična vizija lakote narisana med obdobjem Velike lakote, ki tudi simbolično zaključuje visoki srednji vek na prehodu poznega.

Francoski dvor[uredi | uredi kodo]

  • 30. april - Francoski kralj Ludvik X. obračuna z bivšim dvornim komornikom in svetovalcem Enguerrandom de Marignyjem, ki je bil v službi njegovega očeta Filipa IV.. Ker ne najde zadostnih dokazov o prejemanju podkupnin, ga obtoži čarovništva, pri čemer je bolj uspešen. Tega dne je izvršena smrtna kazen z obešanjem. Enako preganja ostale bivše ministre.
  • 28. julij - Ludvik X. ponovno omogoči Judom, da se vrnejo nazaj v Francijo, vendar zgolj za omejeno obdobje dvanajstih let in še to morajo zakupiti.
  • 14. avgust - Zaradi nezdravih razmer v temnici umre prešuštna francoska kraljica Margareta Burgundska. Ker je kralj Ludvik X. organiziral že vse potrebno za novo poroko z neapeljsko-ogrsko princeso Klementino Anžujsko, je najverjetneje zadavljena.
  • 19. avgust - Poroka med kraljem Ludvikom X. in Klementino Anžujsko.
  • 24. avgust - Reims: kronanje Ludvika X. za francoskega kralja.
  • Ludvik X. prepove suženjstvo in suženjska razmerja v Franciji. Zakon bi dobro del nesvobodnim tlačanom, če ne bi vseboval določila, da morajo svojo svobodo odkupiti.
  • Velika lakota 1315-17: istega leta Ludvik X. uvede embargo na izvoz žita v Flandrijo. Premožni Flandrijci[1] embargo obidejo s tem, da se tesneje navežejo na Špance. Lakota ne seže čez Pireneje in Alpe. 1316

Škotska invazija na Irsko[uredi | uredi kodo]

  • 26. maj - Larne, Ulster: škotska flota z okoli 6.000 možmi se pod vodstvom Edvarda Bruca[2] izkrca na obali Irske. Škotska invazijska vojska ima podporo škotskega kralja Roberta Bruca, ki poskuša stabilizirati Škotsko s tem, da napravi probleme Angležem na Irskem.
  • junij - Carrickfergus: nekaj irskih kraljev keltskih žepnih kraljestev in hiberno-normanskih baronov priseže vazalno zvestobo Edvardu Brucu, ki se s tem okliče za irskega nadkralja.
  • 29. junij - Edvard Bruce ne pokaže milosti mestom, ki se upirajo. Tega dne zavzame Dundalk in pokolje vse prebivalce.
  • julij - Vojaško koalicijo proti nevarnemu prišleku oblikujejo keltski kralj Connachta Felim O'Connor, hiberno-normanski grof Ulstra Richard Og de Burgh in angleški kraljevi justiciar za Irsko Edmund Butler, grof Carrick. Vojska irskih domačinov ima premoč, vendar se Edvard Bruce izmika frontalnemu spopadu, da bi otežil njihovo oskrbo. V kraljevini Connacht še spodbudi puč, zato Felim O'Connor izstopi iz koalicije in se odpravi domov zatret puč.
  • september - Bitka pri prelazu Moiry: Edvard Bruce uspe z dobro organizirano obveščevalno dejavnostjo presenetiti in premagati vojsko angleškega kraljevega justiciarja Edmunda Butlerja, grof Carricka. Toda težave z oskrbo zaradi prihajajoče lakote niso spodbudne za nobeno stran. Zaradi lakote po deželi Edvard Bruce ni zmožen povečati svoje vojske, ki se mu iz bitke v bitko vztrajno krči.
  • oktober - Angleški kralj Edvard II. končno reagira in odredi sklic irskega parlamenta v Dublinu, ki pa ne pride do sklepa.
  • 6-7. november - Bitka pri Kellsu: Edvard Bruce zmaga v bitki proti kambro-normanskemu[3] vojskovodji in grofu Valižanske marke Rogerju Mortimerju. Poraženec se umakne v Dublin in apelira na kralja Edvarda II. naj mu pošlje okrepitve. 1316

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Simone Martini, Maestà, Palazzo publico.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Flandrija je gospodarsko cvetela od angleške trgovine z volno.
  2. ^ mlajši brat Roberta Bruca
  3. ^ poimenovanje za potomce Normanov v Walesu
  4. ^ jap. sikken, de facto vladar Japonske, ki je vladal v imenu navadno mladoletnega šoguna, le-ta pa še bolj mladoletnega cesarja na Krizanteminem prestolu.
  5. ^ del Svetega rimskega cesarstva