Duccio

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Duccio
Portret
Rojstvo 1255[1][2][3][4]
Siena
Smrt 1319[1][2][5][4]
Siena
Državljanstvo Italija[6]
Poklic slikar
Poznan po Slikarstvo
Pomembnejša dela Rucellai Madonna (1285), Madona na prestolu (Maestà) (1308–1311)
Gibanje Sienska šola, gotski slog

Duccio Di Buoninsegna, italijanski slikar, (okrog * 1255/1260, † 1318/1319.

Verjetno se je rodil v Toskani. Bil je oče in zadnji mojster sienske slikarske šole, ki je ohranjala bizantinsko tradicijo, in prvi predrenesančni slikar, ki se je poskušal osvoboditi trdnih shem bizantskega slikarstva. Aktiven je bil v Sieni v Toskani. V sakralnih kompozicijah je slikal idealizirane like, okoli katerih je, še vedno na zlatem ozadju, poskušal ustvariti atmosfero in globlji prostor pri prizorih krajine in vedut mest. Bil je Giottov sodobnik.

Življenje[uredi | uredi kodo]

O njegovem življenju ni veliko znanega. Rekonstruirati ga je mogoče na podlagi dokazov iz del, ki jih z gotovostjo lahko pripišemo njemu in iz dokazov v njegovem stilističnem razvoju. Obstajajo zapisi, ki pravijo, da je bil poročen in imel sedem otrok. Velikokrat je moral plačati denarne kazni, zato zgodovinarji menijo, da je zaradi pomanjkanja denarja, bil je namreč zadolžen, živel v težkih razmerah. Njegov umetniški talent mu je omogočil, da je postal znan že za časa življenja.

Umetniška pot[uredi | uredi kodo]

Klic apostolov Petra in Andreja (iz Maestà), okrog 1308–1311.

Kje in s kom je Duccio študiral bo vedno stvar razprave, a z analizo njegovega sloga in tehnike umetnostni zgodovinarji lahko omejijo področje. Mnogi verjamejo, da je študiral pri Cimabueju. Med letoma 1275 in 1285 se je najbrž učil v slikarski delavnici mojstra Cimabueja. Drugi menijo, da je morda potoval v Carigrad in se tam učil neposredno od bizantinskih mojstrov, saj je njegov slikarski slog zelo podobn bizantinski umetnosti.

Malo je znanega o njegovi slikarski karieri pred njegovim prvim dokumentiranim naročilom iz leta 1278, ko je bil pri 23 letih najet, da poslika 12 lesenih plošč za pokritje vladnih dokumentov. To delo je izgubljeno. Okrog 1300 je Duccio postal eden izmed najbolj favoriziranih in radikalnih slikarjev v Sieni.

Čeprav je bil Duccio aktiven od 1268 do približno 1311, je ohranjenih le 13 njegovih del. [7] Samo dve Duccievi ohranjeni deli sta zagotovo datirani. Obe sta bili veliko javno naročilo [8]: "Rucellai Madonna" (Galleria degli Uffizi), naročeni v aprilu 1285. Naročila jo je Compagnia del Laudesi di Maria Vergine za kapelo v cerkvi Santa Maria Novella v Firencah in Maestà naročilo za glavni oltar katedrale v Sieni leta 1308 in končana do junija 1311.

Slog[uredi | uredi kodo]

Marija z otrokom, otrok vleče materine lase

Ni povsem gotovo, ali je Duccio slikal tudi freske. Njegova znana dela so lesne plošče, pobarvane z jajčno tempero in okrašene z zlatimi listi. Razlikoval se je od svojih sodobnikov in umetnikov pred njim po tem, da je bil mojster tempere in je uspel osvojiti medij s tankočutnostjo in natančnostjo. Ducciev slog je bil v nekaterih pogledih podoben bizantinski umetnosti, s svojimi zlatimi ozadji in znanimi verskimi scenami, vendar pa tudi drugačen in bolj eksperimentalen. Duccieve slike imajo tople barve in so privlačne. Njegova dela so lepa, z nežnimi podrobnostmi, intarzijami z dragulji in skoraj okrašenimi tkaninami. Duccio je bil tudi mojster za kompleksno organizacijo prostora. Liki so bili organizirani posebej in namensko. V sliki Rucellai Madonna (okrog 1285) gledalec vidi vse te lastnosti pri igri. [9] Duccio je začel mehčati ostre linije bizantinske umetnosti in zmehčal figure. Uporabil je modeliranje (igral se je s svetlimi in temnimi barvami), da bi razkril like pod težko draperijo; roke, obraz in noge so postali bolj zaobljeni in tridimenzionalni. Duccio je bil eden prvih slikarjev, ki je like umestil v arhitekturni ambient. Začel je raziskovati globino in prostor. Rafinirano je prikazal čustva, česar ni bilo videti pri drugih slikarjih tistega časa. Liki nežno in mehko komunicirajo med seboj, tako da niso več Kristus in Devica, ampak mati in otrok. S tem se spogleduje z naturalizmom, čeprav so njegove slike še vedno navdihujoče. Zdi se, da so liki hkrati iz tega sveta in nebeški. Njegov vpliv je mogoče zaslediti v delih mnogih drugih slikarjev, kot so Simone Martini in brata Ambrogio Lorenzetti ter Pietro Lorenzetti.

Znana ohranjena dela[uredi | uredi kodo]

Opera del Duomo in Siena
Madona z detetom, okrog 1300–1305.
  • Madona z detetom - Tempera in zlato na les, Museo d'arte sacra della Val d'Arbia, Buonconvento, blizu Siena
  • Gualino Madonna - Tempera in zlato na les, Galleria Sabauda, Torino
  • Madona z otrokom in dva angela (tudi Crevole Madonna; okoli 1280) - Tempera in zlato na les, Museo dell'Opera Metropolitana, Siena
  • Madona z otrokom na prestolu in šest angelov]] (okoli 1285) - znana tudi kot Rucellai Madonna - Tempera in zlato na les, Galerija Uffizi, Firence, Italija (iz Santa Maria Novella)
  • Križanje - Tempera a les, Odescalchi Collection, Rim, formalno v Castello Orsini v Bracciano
  • Križanje (Grosseto) (1289), - Cerkev sv. Frančiška, Grosseto
  • Madona od Frančiškanov (okoli 1300) - Tempera in zlato na les, Pinacoteca Nazionale, Siena
  • Vnebovzetje, pokop in kronanje Marije - vitraž, katedrala v Sieni
  • Maestà - Tempera in zlato na les - Kunstmuseum, Bern, Švica
  • Marija z detetom - Tempera in zlato na les, Metropolitan Museum of Art, New York (uradno v Stoclet Collection, Bruselj, Belgiija)[8][10]
  • Marija z detetom in šest angelov - Tempera in zlato na les, Galleria Nazionale dell'Umbria, Perugia, Italija
  • Poliptih: Marija in otrok s sv. Avguštinom, Pavel, Peter, Dominik, štirje angeli in Kristusov blagoslov (tudi Dossale no. 28; okoli 1305) - Tempera and gold on wood, Pinacoteca Nazionale, Siena
  • Poliptih no. 47: Madonna in otrok s sv. Agnes, Janez Evangelist, Janez Krstnik in Marija Magdalena; deset patriarhov in preroki, z blagoslovom Kristusa - Tempera in zlato na les, Pinacoteca Nazionale, Siena
  • Predaja gradu Giuncarico - Freska, Palazzo Pubblico, Siena
  • Maestà z epizodo iz Kristusovega pasijona - Tempera in zlato na les - Duomo, Massa Marittima, Italija
  • Mali triptih: Bičanje Kristusa; Križanje z angeli; Polaganje v grob - Tempera in zlato na les, Società di Esecutori di Pie Deposizioni, Siena
  • Mali triptih: Marija in otrok s štirimi angeli, svetniki Dominikom, Agnes in sedem prerokov - Tempera in zlato na les - National Gallery, London
  • Prenosni oltar: Križanja z blagoslovom Kristusa; Sv Nikolaj; Sv. Gregor - Tempera in zlato na les, Museum of Fine Arts, Boston, ZDA[11]
  • Mali triptih: Križanje z angeli; Oznanjenje in Marija z detetom in angeli; Stigma svetega Frančiška z Marijo in Kristus na prestolu - Tempera in zlato na les, Royal Collections, Hampton Court, blizu Londona
  • Maestà (Marija z otrokom na prestolu, z dvajsetimi angeli in devetnajstimi svetniki) - Tempera in zlato na les, Museo dell'Opera Metropolitana, Siena
  • Maestá (Skušnjava Kristusa na gori) - Tempera in zlato na les - Frick Collection, New York

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Record #118527711 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 RKDartists
  3. ^ Kunstindeks Danmark
  4. ^ 4,0 4,1 AGORHA
  5. ^ Avstralska narodna knjižnica — 1960.
  6. ^ https://www.kulturarv.dk/kid/VisKunstner.do?kunstnerId=2052
  7. ^ smarthistory.khanacademy.org/duccio-madonna.html
  8. ^ 8,0 8,1 "Madonna and Child Duccio di Buoninsegna (Italian, active by 1278–died 1318 Siena)". Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno dne 10 December 2012. 
  9. ^ Polzer, Joseph (2005). "A Question of Method: Quantitative Aspects of Art Historical Analysis in the Classification of Early Trecento Italian Painting Based on Ornamental Practice". Mitteilungen des Kunsthistorisches Institutes in Florenz 49: 33–100. Pridobljeno dne 5 March 2012. 
  10. ^ Christiansen, Keith. "Recent Acquisitions, A Selection: 2004–2005." Metropolitan Museum of Art Bulletin 63 (Fall 2005), pp. 14–15, ill. on cover (color, cropped) and p. 14 (color).
  11. ^ Boston MFA

Viri[uredi | uredi kodo]

Literatuta[uredi | uredi kodo]

  • Beck, James (2006). Duccio to Raphael. European Press Academic Publishing. ISBN 8883980433.
  • Smart, Alastair (1978). The Dawn of Italian Painting 1250–1400. Oxford: Phaidon. ISBN 0714817694.
  • Bellosi, Luciano (1999). Duccio: The Maestà. New York: Thames and Hudson. ISBN 9780500237717.
  • Bellosi, Luciano; Ragionieri, Giovanna (2003). Duccio di Buoninsegna. Giunti Editore. ISBN 9788809032088.
  • Jannella, Cecilia (1991). Duccio di Buoninsegna. Scala/Riverside. ISBN 9781878351180.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]