1319

Stoletja:	13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja:	1280.  1290.  1300.  - 1310. -  1320.  1330.  1340.
Leta:	1316 · 1317 · 1318 · 1319 · 1320 · 1321 · 1322
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1319 (MCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki

• 5. marec - Umrlega grofa Albona Ivana II. Viennoiškega nasledi sin Žiga VIII., ki hkrati podeduje naziv dofên Viennoisa.
• 14. marec - Papež Janez XXII. z bulo Ad ea ex quibus ustanovi viteški Kristusov red iz izpostave portugalskih templarjev, ki jih je pred preganjanjem zaščitil kralj Denis Portugalski.
• 8. maj - Umrlega norveškega kralja Hakona V. na prestolu nasledi triletni vnuk Magnus Eriksson . Regentstvo prevzame njegova mati Ingeborg Hakonardottir.
• 8. julij - Švedska: potem ko so prejšnje leto izgnali nesposobnega kralja Birgerja, švedski parlament izvoli za novega kralja triletnega norveškega kralja Magnusa Erikssona in s tem zaupajo regenstvo norveški kraljici-materi Ingeborg Hakonardottirjevi. Kraljevini Švedska in Norveška dobita s tem skupno vladarko.
• 14. avgust - Umrlega brandenburškega mejnega grofa Valdemarja nasledi mladoletni bratranec in posvojenec Henrik II..
• 13. november - Umre danski kralj Erik VI., ki ga je prejšnje leto močno prizadela izguba novorojenega in edinega sina. Zaradi drage vojne proti Brandenburžanom zapusti Dansko v bankrotu. Obubožano kraljevino nasledi njegov nespodobni mlajši brat Krištof II., ki je preveč popustljiv do plemstva. 1320 ↔
• 5. oktober - Poroka med aragonskim kronskim princem Jakobom in kastiljsko princeso Eleanoro, ki naj bi utrdila zavezništvo med obema kraljevinama. Konzumiranje zakona pa je neuspešno, saj ima princ Jakob v tem času hujši kožni absces.↓
• 22. december → Aragonski kronski princ infante Jakob se odpove prestolonasledstvu in se pomeniši. Novica ni najbolje sprejeta na kastiljskem dvoru, saj je s tem razdrl zaroko s kastiljsko princeso Eleanoro.

Ambrogio Lorenzetti, Marija z detetom Jezusom, 1319. Florentinska umetnost je v tem obdobju še vedno pod močnim vtisom bizantinske.

• Papež Janez XXII. odstavi nepriljubljenega velikega mojstra vitezov hospitalcev Foulquesa de Villareta, ki je sicer zaslužen za zavzetje Rodos, a je hkrati redu nakopal velike dolgove. Novi veliki mojster reda postane Hélion de Villeneuve, 26. veliki mojster vitezov hospitalcev po seznamu.
• Ogrski kralj Karel I. huje zboli, da ga že vsi vidijo na smrtni postelji, vendar mu uspe premagati bolezen. Še isto leto nadaljuje z vojnami proti madžarskim oligarhom, ki so v defenzivi.

Rojstva

• 16. april - Ivan II., francoski kralj († 1364)
• 5. september - Peter IV., aragonski kralj († 1387)
• Hasan Kuček, čobanidski perzijski princ († 1343)
• Jakob I. Burbonski, grof La Marche († 1362)
• Karel I., bretonski vojvoda († 1364)
• Leonardo Montaldo, genovski dož († 1384)
• Matteo II. Visconti, sovladar Milana († 1355)
• Nikolaj Kabasilas, bizantinski pravoslavni teolog in mistik († 1391)
• Štefan II. Wittelsbaški, bavarski vojvoda († 1375)

Smrti

• 5. marec - Ivan II. Viennoiški, dofên Viennoisa (* 1280)
• 8. maj - Hakon V., norveški kralj (* 1270)
• 12. avgust - Rudolf I., vojvoda Zgornje Bavarske, grof Renskega Palatinata (* 1274)
• 14. avgust - Valdemar Brandenburški, mejni grof Brandenburg-Stendala (* 1280)
• 1. november - Uguccione della Faggiuola, italijanski (toskanski) državnik in vojskovodja (* 1250)
• 13. november - Erik VI., danski kralj (* 1274)
• Al-Farisi, perzijski matematik, fizik in astronom (* 1260)
• Guan Daosheng, kitajska slikarka, kaligrafinja, pesnica (* 1262)
• Ingeborg Magnusdotter, švedska princesa, danska kraljica (* 1277)
• Marija Lusignanska, ciprska princesa, aragonska kraljica (* 1273)
• Marketo Padovanski, italijanski skladatelj in glasbeni teoretik (* 1274)
• Remigio dei Girolami, italijanski teolog (* 1235)