Galerija Uffizi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Galerija Uffizi

Galerija Uffizi (italijansko Galleria degli Uffizi) je muzej umetnosti v Firencah. Nahaja se v središču Firenc ob reki Arno poleg Trga gosposke (Piazza della Signoria). Ima eno od najboljših zbirk italijanske umetnosti, ki datira od 13. stoletje vse do 18. stoletja. Je najbolj obiskan italijanski muzej. Zgradbo so začeli graditi leta 1560 v uradih (Uffizi) pod Cosimom I. Medičejskim, ki je tukaj razstavil svoje bogate umetniške zbirke. V naslednjih stoletjih so zbirko ves čas dopolnjevali. Leta 1737 so muzejske zbirke prišle v trajno last Firenc, Galerija Uffizi pa se je odprla za javnost. Vrhunec zbirke je slikarstvo italijanske renesanse z deli Sandra Botticellija, Leonarda da Vincija, Giambattista Pittoni, Michelangela Buonarrotija, Pierra della Francesce in drugih renesančnih umetnikov.

Sandro Botticelli: Pomlad
Sandro Botticelli: Rojstvo Venere

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1560 je Giorgio Vasari začel graditi Galerijo Uffizi kot urade za firenškega vojvodo Cosima I. Končana je bila leta 1580. Od takrat naprej so firenški vojvode tam shranjevali svoje umetniške zbirke. Prva pot do ustanovitve galerije se je začela že na koncu 16. stoletja, ko so si lahko nekateri ljudje z dovoljenjem ogledali galerijo. Ana Maria Luisa, zadnja iz družine Medičejcev, je galerijo Uffizi, tako kot tudi številne druge mestne znamenitosti, zapustila meščanom Firenc. Uradno je stavba postala umetnostni muzej leta 1765. V naslednjih letih je muzej svojo zelo veliko zbirko razdelil drugim muzejem, npr. Bargellu in muzeju Galleria dell'Accademia, konec 18. stoletja pa je z odprtjem Gallerie Palatina muzej predal še večino Rafaelovih slik. Danes je Galerija Uffizi najstarejša galerija na svetu.

Zbirka[uredi | uredi kodo]

Muzej obsega več kot 1800 razstavljenih slik v 45 sobah. Na glavnem hodniku v obliki črke U se nahajajo grški in rimski klasični kipi. V prvih šestih sobah so slike Giotta (Pieta), Simoneja Martinija (Oznanjenje), Pierra della Francesce (Portret vojvode in vojvodinje Urbina), Paola Uccella (Bitka pri San Romanu), Filippa Lippija. V sobah 10-14 so slike Botticellija (Poklon kraljev, Pomlad, Rojstvo Venere) in njegovih učencev. Zbirka se nadaljuje z Leonardom da Vincijem (Oznanjenje) in Peruginom. Manieristična dela in umetnost visoke renesanse je v sobah 25-32 (Tizianova Urbinska Venera, Michelangelova Sveta družina).

Tizian: Urbinska Venera

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Uradna spletna stran