1312

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1280.  1290.  1300.  - 1310. -  1320.  1330.  1340.
Leta: 1309 · 1310 · 1311 · 1312 · 1313 · 1314 · 1315
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1312 (MCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Angleški dvor[uredi | uredi kodo]

  • 13. januar - Anglija: Piers Gaveston, zaupnik kralja Edvarda II., se že kmalu po izgnanstvu na veliko nejevoljo angleškega plemstva vrne v Anglijo.
  • 18. januar - Kralj Edvard II. razveljavi razsodbo o Gavestonu in mu vrne privilegije. Poteza je zadosten razlog za vojno kralja z nepokornimi baroni, ki zavračajo vsako udeležbo Gavestona v politiki.
  • 4. maj - Newcastle: Edvard II. in Piers Gaveston komaj ubežita uporniški zasedi.
  • 19. maj - Piers Gaveston se preda upornim baronom, ki mu jamčijo varnost pri pogajanjih s kraljem.
  • 9. junij - En od baronov grof Pembroški, ki jamči za varnost Gavestona, za kratek čas pusti Gavestona samega. Njegovo nepazljivost izkoristi drugi baron grof Warwicka, ki ga odvede v svojo utrdbo.
  • 19. junij - Po zrežiranem sodnem procesu grof Warwicka obsodi Piersa Gavestona na smrt in ga da usmrtiti. Ker je usmrčeni izobčen, je njegova justifikacija pravno veljavna, ne morejo ga pa niti cerkveno pokopati.

Henrik VII. Luksemburški v Italiji[uredi | uredi kodo]

  • januar - Upori v Lombardiji proti nemški invazijski vojski Henrika VII. Luksemburškega. Upornike financirajo Florentinci. Po dveh mesecih bivanja v Genovi se Henrik VII. odpravi v gibelinsko Piso.
  • 7. maj - Neapeljski Anžujci in Rimljani preprečijo nemški vojski vstop v Rim.
  • 29. junij - Rim: kronanje nemškega kralja Henrika VII. Luksemburškega za rimsko-nemškega cesarja. Ker se papež Klemen V. nahaja v Avignon in nima namena priti v Rim, kronanje opravijo trije gibelinski kardinali.
  • september - Razmere v Rimu postanejo za cesarja Henrika VII. zadosti vroče, da se umakne nazaj v Toskano (Arezzo). Do konca leta si podredi velik del Toskane brez ključnih gvelfovskih mest (Firence, Siena, Lucca). 1313
Lokalna priorstva in komande viteškega reda templarjev. Največ jih je bilo v Franciji.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Karel Robert Anžujski
  2. Lübsches Recht, s
  3. dedni naziv grofov Albona

Glej tudi[uredi | uredi kodo]