Pojdi na vsebino

1285

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1250.  1260.  1270.  - 1280. -  1290.  1300.  1310.
Leta: 1282 · 1283 · 1284 · 1285 · 1286 · 1287 · 1288
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1285 (MCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Aragonska križarska vojna[1]

[uredi | uredi kodo]
  • 7. januar - Zaradi bolezni umre sicilski kralj Karel Anžujski, ki je tudi sicer bil eden najmočnejših evropskih vladarjev, a mu je politične ambicije prekrižal upor siciljanskih večernic. Umrl je med pripravami na vojno s kraljevino Aragon, ki jih nato nadaljujeta francoski kralj Filip III. Drzni in njegov sin, valoiški grof Karel. V južni Franciji je nastanjena vojska več kot 16.000 vitezov, 17.000 lokostrelcev in 100.000 pešakov.
Kip Karla Anžujskega, Kraljeva palača, Neapelj
  • pomlad: francoska invazija na Katalonijo[3]. Po sreditem odporu pade mesto Girona.
  • 28. marec - Umre proanžujski papež Martin IV.. Nekaj dni kasneje ga nasledi Honorij IV., 190. papež po seznamu.[4] Honorij IV. prav tako sledi politiki francoskega dvora.
  • 28. april - Francoski princ Karel Valoiški se da kronati za novega aragonskega kralja. Ker pa nima aragonske krone, mu papeški legat Jean Cholet posadi na glavo svoj klobuk, zato se novopečenega kralja oprime nehvaležen vzdevek "kralj Klobuka" (fr. roi du chapeau).
  • poletje, jesen - Francozi imajo popolno premoč na kopnem, toda v njihov tabor udari huda epidemija griže. Med ostalimi huje zboli tudi kralj Filip III.
  • 4. september - Bitka pri Les Formiguesu: ko je za Aragonce že videti vse izgubljeno, aragonsko-sicilski admiral Rogerij iz Laurije v nočni bitki odločujoče porazi francosko-genovsko floto.
  • 1. oktober - Bitka pri Col de Panissarsu: aragonski kralj Peter III. prevzame pobudo še na kopnem in popolnoma uniči neurejeno francosko vojsko, ki jo je močno zdesketala epidemija griže. Umik dovoli le hudo bolnemu francoskemu kralju Filipu III. in njegovemu ožjemu spremstvu.
  • 5. oktober - V južno francoskem mestu Perpignan umre francoski kralj Filip III. Drzni. Francosko monarhijo in prazno kraljevo zakladnico nasledi njegov sin Filip IV. z vzdevkom Lepi.[5]
  • 2. november - Umre aragonski in sicilski kralj Peter III.. Kraljevino Aragon z grofijo Barcelono zapusti prvorojencu Alfonzu III., drugi sin Jakob II. dobi Sicilijo. Oba starejša brata vključita v vladanje še najmlajšega Friderika.
    • Prvi načrt novega aragonskega kralja Alfonza III. je kaznovati strica, kralja Majorke Jakoba II., ki je proti njegovemu očetu Petru III. kolaboriral s Francozi. To leto zavzame Majorko. 1286

Mongolski imperij

[uredi | uredi kodo]
  • Druga mongolska invazija na Vietnam: invazijsko armado vodi Kublajkanov sin Toghan. Vietnamci pod taktičnim vodstvom generala Tran Hung Daa izčrpajo Mongole z gverilsko vojno in taktiko požgane zemlje, jim onemogočijo kopenski umik, nakar jih v pomorskih bitkah premagajo. Poraz razbesni Kublajkana1287
  • jesen - Zlata horda: druga invazija Mongolov na Ogrsko. Napredovanje zaustavi visoki sneg. Mongolska vojska pod vodstvom Nogaj Kana prezimi v Transilvaniji, kjer se oskrbuje z manjšimi okoliškimi plenitvami. 1286
  • Ilkanat: kan Argun pošlje na Sveti sedež pismo s predlogom za novo skupno križarsko vojno proti muslimanom, predvsem egiptovskim mamelukom. Novi papež Honorij IV., zaposlen z Aragonci, mu ne odgovori.

Začetek konca Jeruzalemske kraljevine

[uredi | uredi kodo]
Hospitalska utrdba Margat
  • 25. april - Egiptovski mameluški sultan Kalavun začne oblegati utrdbo Margat, ki je v lasti reda hospitalcev. Utrdba pade mesec dni kasneje. Kalavun dovoli hospitalcem prost izhod, utrdbo pa ponovno utrdi.
  • 20. maj - Umrlega ciprskega in jeruzalemskega kralja Ivana II. Lusignanskega nasledi mlajši brat Henrik II.,
  • 24. junij - Nikozija: kronanje Henrika II. za ciprskega kralja.
  • 29. julij - Henrik II. med prvimi ukrepi iztrga Akkon iz rok francoskih Anžujcev, ki so po smrti Karla Anžujskega še kar vztrajali v prestolnici Jeruzalemske kraljevine. 1286

Ostalo

[uredi | uredi kodo]

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. epizoda vojne siciljanskih večernic
  2. in hkrati kraljevino Albanijo, kneževini Salerno in Ahajo, grofije Provansa, Forcalquier in Anjou
  3. Grofija Katalonija je del nekoliko manjše Kraljevine Aragon. Pred priključitvijo Aragonski kraljevini je bila vazalno vezana na francoske kralje.
  4. Krstno ime Jakob Savelli, prav tako iz anžujske stranke.
  5. fr. Philippe le Bel
  6. nadškofija Gniezno
  7. vojvoda Saxe-Lauenburga
  8. drugi dve imeni: Bujantu-kan, cesar Renzong

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]