1357

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1320.  1330.  1340.  - 1350. -  1360.  1370.  1380.
Leta: 1354 · 1355 · 1356 · 1357 · 1358 · 1359 · 1360
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1357 (MCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Stoletna vojna[uredi | uredi kodo]

  • začetek leta - Francija, Anglija: po porazu pri Poitiersu in zajetju francoskega kralja Ivana II. se začne v Franciji obdobje postopnega padca v brezvladje. Regentstvo sicer prevzame dofen Karel Valoiški, ki pa mu ne uspe poenotiti stanov, še manj pa zagotoviti mir na podeželju. Odkupnina, ki jo angleški kralj Edvard III. zahteva za francoskega kralja, ki je sprva zaprt v Bordeauxu, je astronomsko visoka. Politični kaos v Franciji izkoristijo razbojniki in razpuščeni najmeniki, ki začno pustošiti po podeželju. Žakerija1358
  • 5. februar - Dofen ponovno skliče vse stanove. Predstojnik ceha trgovcev Étienne Marcel, ki zastopa interese Tretjega stanu, izsiljuje dofena kot regenta v podpis dokumenta Velika uredba po vzoru angleške Velike listine svoboščin, ki bi fiskalno omejil kralja in zagotovil minimum ustavne monarhije.
  • 9. marec - Vojna dveh Petrov: Kastiljci zavzamejo obmejno aragonsko mesto Tarazona.
  • 6. april - Francoski kralj Ivan II. iz ječe v Bordeauxu razveljavi sprejeti ustavodajni dokument Velika uredba, ki ga je v njegovi odsotnosti pod pritiski podpisal dofen.
  • 8. maj - Vojna dveh Petrov: kastiljski kralj Peter in aragonski kralj Peter IV. skleneta začasno premirje. 1361
  • avgust - Dofen Karel Valoiški izključi Étienna Marcela, glavnega pisca in najbolj energičnega zagovornika Velike uredbe iz Skupščine stanov. Étienne Marcel se obrne na podpornike navarskega kralja Karla II., ki se nahaja v francoskem ujetništvu. Le-ta ima zahtevo po francoski kroni.
Škotski kralj David II. (levo) in angleški Edvard III.
  • 3. oktober - Škotsko regenstvo in angleški kralj Edvard III. skleneta obvezujočo pogodbo o načinu plačila za odkupnino ujetega škotskega kralja Davida II.. Po plačilu prvega obroka od desetih je škotski kralj izpuščen in se vrne na Škotsko.
  • 9. november - Arleux: skupina tridesetih francoskih komandosov osvobodi navarskega kralja Karla II. iz ječe. ↓
  • 30. november → Étienne Marcel organizira prihod navarskega kralja Karla II. v Pariz, kjer izpuščeni nagovori tretji stan. Da bi si izboljšal položaj in zagotovil varen umik pred dofenom, izpusti Karel II. Navarski iz ječ vse zapornike in se umakne pod angleško varstvo v Normandijo.
  • Obleganje Rennesa, vojna za bretonsko nasledstvo: vojvoda Lancaster, bratranec angleškega kralja, se zaman trudi zavzeti bretonsko prestolnico Rennes. Bretonski vitez Bertrand du Guesclin z gverilsko taktiko onemogoči oskrbo Angležev in jih prisili k umiku. 1363
  • Provansa: poleg ostale Francije so na udaru razbojnikov, ki jih vodi francoski najemnik Arnaud de Cervole[1], provansalske posesti neapeljske kraljice Ivane I.. Tolpa, ki jo vodi omenjeni de Cervole, šteje okoli 2700 razbojnikov, kar je takrat največja tolpa, ki ima že skoraj vojaško moč vojske. 1358

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Čobanidi, Indžuidi, Muzaffaridi in Džalajiridi v propadlem Ilkanatu
    • Druga ilkanatska dinastična hiša, ki je uničena to leto, so Indžuidi v južnem osrednjem Iranu. Uničijo jih sosednji Muzaffaridi, ki za kratek čas okupirajo še ozemlja uničenih Čobanidov. Ta ozemlja pa mikajo tudi sosednje Džalajiride, zato se Muzaffaridi zaradi težav z oskrbo in obnovo uničenih utrdb umaknejo nazaj v osrednji Iran. Tabriza se tako polastijo Džalajiridi.
  • Severna Afrika: marinidski sultan zavzame Tunis in si s tem podredi celotno Ifrikijo. Okupirani Hafsidi nadaljujejo z gverilskim odporom proti Marinidom. Marinidski sultan Abu Inan Faris huje zboli s kugo na vrhuncu zmagoslavja, kar izkoristijo nekateri njegovi vezirji za spletkarjenje okoli nasledstva. 1358
  • Praga, Češka: začetek gradnje Karlovega mostu, ki se pne čez reko Vltavo.
  • Firence, Italija: prvi opisani primer gripe, ki je takrat imela zdelo visoko smrtnost.[3]
  • Lirey, Francija: prva javna razstavitev Torinskega prta.[4]
  • Phitsanulok, Tajska: po naročilu suhotajskega kralja Phra Mahathammarače I. je dokončan budistični tempelj Wat Phra Si Rattana Mahathat.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. ^ z vzdevkom Nadduhovnik
  2. ^ Kaznovanje morilcev → 1381
  3. ^ Raoult, Didier; Drancourt, Michel (2008). Paleomicrobiology: past human infections. Springer. str. 200. ISBN 978-3-540-75854-9. 
  4. ^ The Remarkable Metrological History of Radiocarbon Dating 2. DIANE Publishing. str. 200. ISBN 978-1-4223-1857-7.