1207

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1170.  1180.  1190.  - 1200. -  1210.  1220.  1230.
Leta: 1204 · 1205 · 1206 · 1207 · 1208 · 1209 · 1210
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Latinsko cesarstvo in ostanki Bizantinskega cesarstva[uredi | uredi kodo]

  • marec - Nikejski cesar Teodor I. Laskaris nastavi novega konstantinopelskega patriarha (v izgnanstvu) Mihaela IV., ki potem Teodorja krona za novega bizantinskega cesarja.
  • Bolgarski car Kalojan sklene zavezništvo z nikejskim cesarjem Teodorjem I. Laskarisom proti Latinskemu cesarstvu.
  • 4. september - V eni od bitk z Bolgari je iz zasede ubit solunski kralj in montferraški markiz Bonifacij Montferraški.
    • Mejno grofijo Montferrat nasledi sin Vilijem IV. iz prvega zakona, križarsko kraljevino Solun pa podeduje Dimitrij, mladoletni sin iz drugega zakona. Lombardski plemič Oberto II. iz Biandrateja prevzame regentstvo v imenu mladoletnega Dimitrija. Interes za prestol pokaže tudi starejši brat Vilijem IV.
    • Po uboju Bonifacija Montferraškega začne Kalojan nemudoma z obleganjem Soluna.↓
Novemu bolgarskemu carju Borilu ne uspe obnoviti prvotne vojaške moči pod Kalojanom, niti ogroziti obstoj Latinskega cesarstva.
  • oktober → Bolgarskega carja Kalojana med obleganjem Soluna umori voditelj Kumanov Manastăr. Po umoru Bolgari opustijo obleganje Soluna. Za prestol se spopadejo njegovi nečaki, od katerih prevlada Boril.
    • V jugovzhodnemu delu Bolgarije, ki meji na Epirsko kneževino in Solunsko kraljestvo ob pomoči srbskega kneza Štefana Nemanjića prevzame oblast Borilov brat Strez. V zavezništvu z Latinskim cesarstvom pa nadzoruje Pirinsko Makedonijo Borilov bratranec Aleksij Slav. 1208
  • Marco Sanudo, nečak umrlega beneškega doža Enrica Dandola ustanovi ob pomoči Benečanov Egejsko vojvodino (imenovana tudi Arhipelaška vojvodina, Vojvodina Naxos). Ustanovljena je brez soglasja latinskega cesarja Henrika Flandrijskega. 1210
  • Francoski križar in vitez Godfrej Villehardouinski začne s pisanjem kronike osvajanja Konstantinopla. Delo piše v francoščini, kar je izjema od uveljavljenega pravila pisanja v latinščini.
  • Sultan ikonijskih Seldžukov Kejhosrov I. prežene križarje iz maloazijskega pristanišča Attaleja in s tem končno zagotovi Sultanatu Rum veliko pristanišče.

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

Vandalizirana freska s podobo gruzijskega pesnika Šote Rustavelija v Samostanu sv. Križa, Izrael. Freska je bila uničena leta 2004.

Azija[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Neznan datum

Smrti[uredi | uredi kodo]

Neznan datum

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Pomerelije
  2. Nekdanja Vojvodina Spodnja Lorena/Spodnja Lotaringija.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]