1208

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1170.  1180.  1190.  - 1200. -  1210.  1220.  1230.
Leta: 1205 · 1206 · 1207 · 1208 · 1209 · 1210 · 1211
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1208 (MCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Povod v albižansko križarsko vojno[uredi | uredi kodo]

  • 15. januar - Umor papeškega legata Petra iz Castelnauja, ki je touluškega grofa Rajmonda VI. preiskoval zaradi suma katarske herezije. Umor papeškega legata, ki po vseh določilih uživa imuniteto v kraju preiskave, sproži hitro zaporednje dogodkov, ki privedejo do nove križarske vojne proti katarom, tokrat v južni Franciji.↓
  • → Papež Inocenc III. nemudoma izobči grofa Rajmonda VI. Touluškega. Ta se sicer odpravi na pokoro v Rim, kjer papeža prepriča v svojo nedolžnost. Papež se ga usmili in prekliče izobčenje, toda nove križarske vojne ne prekliče.↓
  • → Za novo križarsko vojno papež Inocenc III. pozove francoskega kralja Filipa II. 1209
  • Še isto leto je za svetnika razglašen mučeniški papeški legat Peter iz Castelnauja.
Velfovski vojvoda in nemški kralj Oton Braunschweigovski (Oton IV. Nemški), romantična upodobitev.

Nemčija[uredi | uredi kodo]

  • 21. junij - Zaradi osebne zamere je umorjen (štaufovski) nemški kralj Filip Švabski. Morilec je bavarski deželni grof Oton VIII. Wittelsbaški, povod pa Filipovo posredovanje v sporu med grofom Wittelsbaškim in spodnješlezijskim vojvodom Henrikom I., ki grofu ni hotel predati v zakon hčerke, saj je dvomil v duševno zdravje zaročenca.
  • Po umoru je zaradi nevpletenosti v umor ponovno kandidat za nemškega kralja že politično odpisani (velfovski) nemški kralj Oton Braunschweigovski.↓
  • → Rivalski hiši Welf in Hohenstaufen skleneta mir. Pogoj za podporo je Otonov podpis, da se odpoveduje dednemu nasledstvu kraljevine Nemčije (in s tem Svetega rimskega cesarstva).
  • 2. november - Umre en od elektorjev za nemškega kralja kölnski nadškof Bruno IV. iz Sayna.
  • 11. november - Kljub enemu glasu manj od sedmih je za novega (starega) nemškega kralja soglasno izvoljen dedni braunschweigovski vojvoda Oton IV. Nemški. 1209
  • 22. november - Potrjen je novi (velfovski) kölnski nadškof Teodorik I. iz Hengebacha.

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

  • 31. januar - Bitka pri Leni: švedski princ Erik Knutsson iz hiše Erik z mnogo manjšo vojsko pešakov spodnese oblast in odvrne napad švedskega kralja Sverkerja II. iz hiše Sverker, ki mu je danski kralj Valdemar II. dal na razpolago močno vojsko vitezov-konjenikov. 1210
  • 24. februar - Ponovna vizija mladega meniha Frančiška Bernardoneja, v kateri doume pomen uboštva za kristjana. 1210
  • 24. marec - Ker angleški kralj Ivan Brez zemlje vztrajno zavrača papeškega nastavljenca Štefana Langtona za canterburyjskega nadškofa, papež Inocenc III. postavi Anglijo pod interdikt in prepove opravljati vse obrede razen krstov in obredov za umirajoče.
    • Odziv kralja Ivana je oster. Papežovo potezo smatra za vojno napoved in hkrati začne preganjati papeške lojaliste. Ker ni poročil o kakšnih uporih, interdikt v praksi verjetno ni stopil v veljavo. 1209
  • junij - Bitka pri Beroji: zmaga Bolgarov pod vodstvom carja Borila proti križarjem Latinskega cesarstva, ki jih vodi cesar Henrik Flandrijski. Ob težkih izgubah se križarska vojska komaj uspe rešiti in ob stalnem nadlegovanju Bolgarov umakniti v Filipopolis. ↓
  • Bitka pri Filipopolisu: vsaj desetkrat manj številni križarji odbijejo napade Bolgarov in napad usmerijo neposredno na vojaški oddelek carja Borila, ki se poražen umakne proti goram, ostala vojska pa za njim.
  • Peloponez: v križarski Ahajski kneževini še vedno vztrajajo redka utrjena gnezda grškega odpora proti križarjem. Eno od njih je Korint, oziroma njegova akropola v bližini, kjer se upira grški baron (despot) Leo Sgouros. Naveličan večletnega obleganja se požene v smrt, vendar njegovi vojščaki vztrajajo proti križarjem še do naslednjega leta.
  • Sicilskemu kralju Frideriku I. je priznana polnoletnost. Njegov prvi cilj je s pomočjo podpornikov pridobiti oblast nad ostalo južno Italijo, ker so si lokalne rodbine za časa regentstva uzurpirale oblast. Istega leta papež Inocenc III. seznani 14 letnega kralja Sicilije Friderika I. s skoraj za polovico starejšo madžarsko kraljico-vdovo Konstanco Aragonsko. 1209
  • Livonija, Baltik: začetek dolgotrajne pokristranjevalne vojne (1208-27), ki jo vodijo nemški in danski križarji ob pomoči pokristjanjenjih plemen proti estonskim in baltskim poganom. Odpor poganov vodi Lembitu iz Lehole (vladar dežele Sakla), ki pa mu ne uspe združiti estonskih plemen v boju proti križarjem.
  • Danski kralj Valdemar II. razširi svoj vpliv na severno nemško pokrajino Schleswig.
Umorjeni štaufovski nemški kralj Filip Švabski, miniatura 13. stol.

Azija[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]