Pojdi na vsebino

Korint

Korint

Κόρινθος
Korint se nahaja v Grčija
Korint
Korint
Lega v Grčiji
Koordinati: 37°56′22″N 22°56′0″E / 37.93944°N 22.93333°E / 37.93944; 22.93333
PokrajinaKorintija
PrefekturaKorint
Ustanovljeno1858 (kot Novi Korint)
Površina
 • Mesto61.461 km2
Nadm. višina
0−10 m
Prebivalstvo
 (2011)
 • Urbano
58.192
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • Poletni+1
Poštne števike
20100
Omrežna skupina(+30) 27410
Spletna stranwww.korinthos.gr

Korint (/kɔrɪnθ/; grščina: Κόρινθος, Korinthos, izgovarjava [korinθos]) je mesto in nekdanja občina v Korintiji na Peloponezu v Grčiji. Od reforme lokalne samouprave 2011 je del občine Korint, sedež in občinska enota. [1] Je glavno mesto Korintije.

Trg Pegasus v Novem Korintu
Pegaz, simbol Novega Korinta

Leta 1858, ko je potres uničil naselje Korint, ki se je razvilo v antičnem mestu Korint in okoli njega, je bilo mesto ustanovljeno kot Novi Korint (Νέα Κόρινθος).

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Korint leži približno 78 km zahodno od Aten in je obdan z obalnimi naselji Lechaio, Isthmia, Kechries in Examilia. Tukaj je tudi arheološko najdišče in vas antičnega Korinta. Naravne danosti okoli mesta so ozka obalna ravnica Vocha, korintski zaliv, Korintska ožina s svojim prekopom, Saronski zaliv, gore Oneia in monolitna skala Acrocorinth, kjer je bila zgrajena srednjeveška akropola.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Antični Korint.
Korintska črepinja

Korint je dobil ime po antičnem Korintu, antični mestni državi. Leta 1858 je staro mesto, ki je zdaj znano kot Archaia Korinthos (Αρχαία Κόρινθος) in je 3 km severozahodno od sodobnega mesta, popolnoma uničil potres z magnitudo 6,5. Nea Korinthos ali Novi Korint je bil nato zgrajen nekaj kilometrov stran na obali Korintskega zaliva. Z magnitudo 6,3 je potres leta 1928 uničil tudi novo mesto, ki je bilo nato obnovljeno na istem mestu. [2] Leta 1933 je bilo ponovno obnovljeno po velikem požaru.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Ulica v Korintu

Občina Korint (Δήμος Κορινθίων) ima po popisu iz leta 2011 58.192 prebivalcev in je druga najbolj naseljena občina v peloponeški regiji za Kalamato. Samo mesto ima 30.176 prebivalcev, kar ga uvršča na tretje mesto za Kalamato in Tripolijem. [3]

Občina Korint (Δημοτική ενότητα Κορινθίων) vključuje poleg Korinta še naselja Archaia Korinthos (2198 prebivalcev v letu 2011), Examilia (2905 prebivalcev) in manjši naselji Xylokeriza (1316 prebivalcev) in Solomos (817 prebivalcev).

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Korint je pomembno industrijsko središče na državni ravni. Korintska rafinerija je največja rafinerija nafte v Evropi. V okolici izdelujejo bakrene kable, naftne izdelke, usnje, medicinsko opremo, marmor, sadro, keramične ploščice, sol, mineralno vodo in pijače, mesne izdelke in lepilo. Leta 2005 se je začelo obdobje deindustrializacije, velik kompleks cevovodov, tekstilna tovarna in objekt za pakiranje mesa so zmanjšali svoje poslovanje.

Promet

[uredi | uredi kodo]
Cestno-železniški most čez Korintsko ožino

Korint je pomembno cestno vozlišče. Tu se križata cestninska avtocesta A7 v Tripoli in Kalamato (in Šparto po A71) in odcep A8/Evropska cesta E94 - cestninska avtocesta iz Aten v Korint. Korint je glavna vstopna točka do Peloponeza, najjužnejše območje celinske Grčije. Mesto je povezano s proastiakosom, atensko primestno železniško omrežje, od leta 2005, ko je bila dokončana nova korintska železniška postaja.

Pristanišče

[uredi | uredi kodo]
Pristanišče

Pristanišče Korint, ki je severno od središča mesta in blizu severozahodnega vhoda v Korintski prekop, na 37 56,0 "N/22 56,0" E, uporabljata lokalna industrija in kmetijstvo za izvoz blaga.

To je umetno pristanišče (globina približno 9 metrov, zavarovana z betonskim pomolom dolžine približno 930 metrov, širina 100 metrov in površino 93.000 m²). Nov pomol je bil končan v poznih osemdesetih in je podvojil zmogljivost pristanišča. Okrepljen pomol ščiti zasidrana plovila pred močnimi severnimi vetrovi.

V pristanišču sta carinski urad in helenska obalna straža. Pomorski promet je omejen na trgovino za izvoz lokalnih izdelkov, predvsem agrumov, grozdja, marmorja, agregatov in nekaj domačega uvoza. Pristanišče je ob nepredvidljivih dogodkih, kot je stavka v pristanišču Pirej, objekt za splošne tovorne ladje, prevoz razsutega tovora in ladje RO-RO. Trajektna linija (RORO) povezuje Korint z Italijo. So tudi trajektne povezave do Catanie, Sicilije in Genove v Italiji.

Prekop

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Korintski prekop.
Korintski prekop na stari razglednici
Pogled na Korintski prekop

Korintski prekop uporabljajo ladje za promet med zahodnim Sredozemljem in Egejskim morjem in leži približno 4 km vzhodno od mesta. Urezan je skozi Korintsko ožino, ki povezuje Peloponez z grško celino, zaradi česar je postal otok. Gradbeniki so izkopali prekop skozi ožino na nivoju morske gladine in nima zapornic. Je 6,4 km dolg in le 21,3 m širok, tako da je neprehoden za večino sodobnih ladij. Zdaj ima manjši gospodarski pomen.

Gradbena dela so se začela leta 1881, vendar so bila ovirana zaradi geoloških in finančnih težav, prvi gradbeniki so bankrotirali. Končan je bil leta 1893, vendar mu zaradi ozkosti, navigacijskih težav in pogostega zaprtja zaradi popravila usadov iz strmih brežin, ni uspelo pritegniti ravni predvidenega prometa. Danes se uporablja predvsem za turistični promet.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Pomembni ljudje

[uredi | uredi kodo]
  • George Kollias (1977-), bobnar ameriške glasbene skupine Nile
  • Ioannis Papadiamantopoulos starejši (1766–1826), revolucionarni vodja med grško vojno za osvoboditev
  • Irene Papas, grška igralka

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Kallikratis law Arhivirano 2017-04-27 na Wayback Machine. Greece Ministry of Interior
  2. Tsapanos, Theodoros M.; in sod. (Marec 2011). »Deterministic seismic hazard analysis for the city of Corinth, central Greece« (PDF). Journal of the Balkan Geophysical Society. 14 (1): 1–14. Pridobljeno 21. julija 2015.
  3. EL STAT
  4. »Gemellaggio tra Siracusa e Corinto«. Liberta Sicilia. 8. januar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2008. Pridobljeno 10. novembra 2015.
  • Gerrard Marc, Mali vodniki, Celinska Grčija, DZS, Ljubljana, 1999, (COBISS)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]