Pojdi na vsebino

1265

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1230.  1240.  1250.  - 1260. -  1270.  1280.  1290.
Leta: 1262 · 1263 · 1264 · 1265 · 1266 · 1267 · 1268
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1265 (MCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Mongolski imperij

[uredi | uredi kodo]
Bizantinsko cesarstvo, Sultanat Rum in Trapezuntsko cesarstvo leta 1265. Zavzetje Sinope in skrčitev Trapezunta sta že vključena v karto.
  • Nogaj, vodilni general Zlate horde povede dva tumna[3] nad evropski del Bizantinskega cesarstva in opustoši Trakijo. Tatarska invazija preseneti cesarja Mihaela VIII., ko se je vračal z manjšo vojsko v Konstantinopel. Vso cesarjevo spremstvo paniki dezertira, nakar se mu uspe po daljšem pešačenju samemu prebiti do Konstantinopla. Istega leta sklene z Zlato hordo mir, verjetno za zajeten tribut.
  • Kitajska: ko je uredil razmere v večini cesarstva, Kublajkan ponovno vojaško prevlada nad Južnim Songom. Na reki Jangce zajame večjo floto rečnih vojaških ladij Južnega Songa.
    • Novi cesar Južnega Songa Duzong je popolnoma nekompetenten. Vladarska pooblastila preda (ponovno investiranemu) ministru Jia Sidaoju, ki si misli, da lahko vodi proti Mongolom (drago) ofenzivno vojno. Cesar pa se predaja pijančevanju in orgijam.
  • Sultanat Rum: vplivni perzijski vezir Pervane izkoristi smrt Hulaguja in izvede niz napadov na Trapezuntsko cesarstvo[4] ter zasede pomembno črnomorsko pristaniško mesto Sinópe. Seldžuškega sultana Kilidža Arslana IV. zaskrbi uspeh njegovega vezirja, vendar ga le-ta prej zadavi. Zgolj iz obzirnosti umorjenega sultana nasledi sin Kejhosrov III., dejansko oblast pa vodi njegov despotski perzijski regent.

Druga baronska vojna

[uredi | uredi kodo]
Bitka pri Eveshamu se je končala s popolnim pokolom upornikov. Prizor iznakaženja trupla Simona Montforškega.
    • Izmaličene ostanke Simona de Monforta pokopljejo lokalni simpatizerji upornikov v bližnji opatiji. Ker postane romarsko središče, Henrik III. ukaže, da ostanke ekshumirajo in anonimno prekopljejo na ne-svetem kraju.
    • Bitko zamudita Simonova sinova Simon de Montfort mlajši in Gvido de Montfort, ki jima ne uspe ob pravem času privesti okrepitev.
  • september - Henrik III. izvede razlastitev vseh udeležencev upora in njihovih dedičev.
  • Upor se v posameznih okrajih nadaljuje še dve leti. Do konca leta je zatrta skupina upornikov, ki jo vodi Simon de Montfort mlajši. 1266

Ostalo

[uredi | uredi kodo]
  • 5. februar - Po štirimesečni sedisvakanci izvolijo kardinali-škofi za novega papeža Klemena IV., 183. papeža po seznamu.[7] V času izvolitve se nahaja v Franciji, v Italijo pa se odpravi incognito, se poveže s Karlom Anžujskim in obnovi spor s sicilskim kraljem Manfredom Hochenstaufnom.
    • Prva omemba Ribičevega prstana (lat. Annulus Piscatoris), pečatnika, ki so ga papeži uporabljali vse do leta → 1842.
  • 24. februar - Umrlega okcitanskega grofa Foixa Rogerja IV. nasledi Roger-Bernard III., ki nadaljuje s preganjanjem ostankov katarske herezije.
  • 25. februar - Umrlega grofa Württemberga Ulrika I. nasledi sin Ulrik II.
  • marec - Bitka pri Isaszegu: ogrski kronski princ Štefan V. premaga vojsko svoje očeta kralja Béle IV. in si tako zagotovi prevlado nad polovico kraljestva vzhodno od Donave. 1266
  • marec, april - Začetek francoske invazije Karla Anžujskega na Italijo in s tem niza rednih vpletanj Francozov v italijansko notranjo politiko, ki se konča šele z zasedbo Papeške države leta → 1870.
    • Ob novici o francoski invaziji začne sicilski kralj Manfred zahtevati še rimsko-nemško krono in s tem naziv kralja Italije, kar poprej sicer ni posebej omenjal.
  • 23. maj - Francoska vojska vkoraka v Rim. Gre za manjšo predhodnico pod vodstvom Karla Anžujskega. Pomanjkanje denarja začasno zadrži njegovo vojsko, kar mu da dovolj časa, da Rimljane pridobi na svojo stran.
    • Namesto da bi sicilski kralj Manfred organiziral opozicijo v severni Italiji in s tem odvrnil grožno invazije, se predaja brezskrbnemu lovu v Apuliji. 1266
Papež Klemen IV. krona Karla Anžujskega za sicilskega kralja.
  • 24. november - Umre zadnji kralj otoka Man in Hebridov Magnus Olafsson. Otočna kraljevina sicer de facto pripade škotskemu kralju Aleksandru III., vendar se med Norveško in Škotsko nadaljujejo pogajanja o prenosu oblasti in odškodnini. 1266
  • Češke Budejovice (nem. Budweis) postanejo mesto.
  • Wales: zbrano je pesniško ustmeno izročilo Llyfr Aneirin (Knjiga o Aneirinu), katerega nastanek datira v 9. stoletje, nanaša pa se na (legendarne) britonske vojskovodje iz 6. stoletja.
  • Arzenijska shizma: (izobčeni) bizantinski cesar Mihael VIII. odstavi in izžene konstantinopelskega patriarha Arzenija Avtorijana, ki ga je izobčil zaradi krutega ravnanja z mladim (nikejskim) socesarjem Ivanom IV. Laskarisom. Pravoslavni kler se razdeli na podpornike Avtorijana in na procesarski tabor ter traja še desetletja po smrti obeh glavnih akterjev.
  • Zamorje: invazija egiptovskega mameluškega sultana Bajbarsa na križarska ozemlja. Tega leta so zavzeta naslednja križarska mesta: Arsuf, Haifa in Cezareja. Pri zavzetju uvede prakso popolnega opustošenja in porušitve mest ter pristanišč, ki jo razširi še na popolno gospodarsko degragacijo širokega obalnega pasu. Če še Arsuf in Haifa obnovita manjši polnomadski tržni skupnosti, se Cezareja, ki je uspevala od ustanovitve leta 25 pr. n. št., ne pobere nikoli več.
  • Tomaž Akvinski začne s pisanjem klasike »Teološka suma« Summa theologiae. To leto se nahaja v Rimu na Aventinu in poučuje novice v okviru samostana Santa Sabina. 1274
  • Novi papež Klemen IV. je prijatelj angleškega sholastika Rogerja Bacona in pozna njegovo nadarjenost, zato mu da nalogo, da napiše razpravo o razmerju filozofije in nove znanosti do teologije (Opus Maior). 1267
  • 21 letni Jacques de Molay se pridruži Templarjem.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. iz Ögedejevega klana
  2. to, ali naslednje leto, ni znano kje in kako.
  3. okoli 20.000 konjenikov
  4. Tako Sultanat Rum kot Trapezuntsko cesarstvo sta vazala Mongolskega imperija.
  5. Gilbert de Clare (1243-1295), 6. grof Leicester, 7. grof Gloucester
  6. Welsh Marches
  7. Krstno ime Gvido Fulcodi. Po rodu Provansalec je en zadnjih ti. poročenih papežev, ki se je duhovniški poklic odločil po smrti svoje žene.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]