1140

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1110.  1120.  1130.  - 1140. -  1150.  1160.  1170.
Leta: 1137 · 1138 · 1139 · 1140 · 1141 · 1142 · 1143
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1140 (MCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • 16. julij - Na koncilu v Sensu je francoski filozof Peter Abelard v odsotnosti obtožen herezije zaradi teološkega racionalizma, obsojen na molk in na sežig vseh del, ki jih je napisal. Njegov glavni tožnik je Bernard iz Clairvauxa.
  • Poleg Abelarda je obsojen še avguštinski pridigar apostolske ubožnosti Arnold iz Brescie.
Ruševine velfovske utrdbe Weinsberg
  • 21. december - Nemški kralj Konrad III. po smrti bavarskega vojvode in glavnega rivala Henrika X. oblega in zavzame dinastično bazo Welfov, grad Weinsberg (Baden-Württemberg).
  • Škotski kralj David I. podeli Lanarku naziv kraljevega mesta (Royal burgh).
  • Naselje Marburg, zvezna dežela Hessen, dobi status mesta.
  • Sicilski kralj Roger II. upravno in fevdno reorganizira na temelju bizantinskega prava ponovno osvojeni Mezzogiorno (Vojvodino Apulijo, kneževino Kapuo, itd.). Oblast močno centralizira in ohrani staro bizantinsko strukturo profesionalne in nededne birokracije pod neposrednim kraljevim nadzorom. Prav tako finančno reorganizira kraljevino z manj vrednimi bakrenimi novci s sledmi srebra (dukati), ki olajšajo trgovanje s čezmorskimi deželami, v sami Italiji pa so zelo nepriljubljeni.
  • Ustanovitev prvega cistercijanskega samostana v Španiji, samostana Fitero.
  • Gracijan, menih iz reda kamaldolijancev, začne kompilirati celotno dotedanje cerkveno pravo v enotno in pregledno celoto (Decretum Gratiani)
  • Anarhija: prvi upori plemstva privrženega cesarici Matildi proti angleškemu kralju Štefanu Bloiškemu, ki uspešno zatre upor v zamočvirjenem Fensu (vzhodna Anglija).↓
  • → Resnejši nasprotnik kralja Štefana je razlaščeni Ranulf de Gernon, 4. grof Chester, katerega severnoangleške mejne posesti je Štefan podaril škotskemu kronskemu princu Henriku. Konec leta kralj Štefan oblega grofa Ranulfa v utrdbi Lincoln. 1141

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Beatrice de Dia, okcitanska trubadurka (trobairitz), ena redkih pesnic v srednjeveškem posvetnem pesništvu.
Neznan datum

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]