1137

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1100.  1110.  1120.  - 1130. -  1140.  1150.  1160.
Leta: 1134 · 1135 · 1136 · 1137 · 1138 · 1139 · 1140
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1137 (MCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

  • 9. april - Umrlega akvitanskega vojvodo Vilijema X. nasledi hči Eleanora, ena najvplivnejših in najbogatejših žensk tega obdobja. Vilijem X. na smrtni postelji preda 15 letno Eleanoro v zakon francoskemu kronskemu princu Ludviku VII.
  • 1. avgust - Umrlega francoskega kralja Ludvika VI. Debelega nasledi njegov drugi sin Ludvik VII.
  • 18. september - Umorjenega danskega kralja Erika II. Emuneja nasledi nečak Erik III. Jagnje.
  • Rimsko-nemški cesar Lotar III. zavzame italijansko Apulijo.
  • september - Rimsko-nemški cesar Lotar III. povzdigne normanskega plemiča Rainufa II. Alifejskega v apulijskega vojvodo. Prav tako je Robertu II. vrnjena Kapua, od koder je pregnan Rogerjev tretji sin Alfonz.
  • 30. oktober - Bitka pri Rignanu: zmaga novega apulijskega vojvode Rainulfa II. Alifejskega (cesarskega zaveznika) nad vojsko siciljskega kralja Rogerja II. in neapeljskega vojvode Sergej VII.
    • V bitki je tudi ubit neapeljski vojvoda Sergej VII.. Ker se neapeljsko plemstvo ne sporazume o nasledniku, spore izkoristi sicer v bitki poraženi Roger II. Sicilski in si Neapelj priključi svoji kraljevini. Roger II. za neapeljskega vojvodo nastavi svojega tretjega sina Alfonza.
  • Manjša almoravidska flota izkoristi polno "zaposlenost" sicilskega kralja Rogerja II. s cesarsko vojsko in pleni po obali južne Italije.
  • Lotar III. podeli bavarskemu vojvodi Henriku Ponosnemu naziv toskanskega markiza.
Abdikacija aragonskega kralja Ramira II. je bila pričakovana. Priključitev kraljevine h grofiji Barceloni nekoliko manj.
  • 13. november - Aragonski kralj Ramiro II. abdicira v korist komaj leto dni stare hčerke Petronile in jo preda v varstvo ter prihodnji zakon barcelonskemu grofu in bodočemu sporogu Rajmondu Berengarju IV.. Razlog za abdikacijo je nesposobnost voditi kraljevino skozi vojno stanje, zato se umakne v samostan.
  • 3. december - Rimsko-nemški cesar Lotar III. umre med prečkanjem Alp, ko se vrača iz neuspešnega pohoda po Italiji. Kot nemškega kralja Lotarja nasledi njegov rival Konrad III. Hohenstaufen (tudi bivši italijanski kralj), ki pa ima že od začetka težave s privrženci umrlega cesarja.↓
  • Začetek gvelfov in gibelinov: bavarski vojvoda Henrik Ponosni (iz hiše Welf), ki je bil hkrati najožji zaupnik umrlega cesarja, hoče novemu kralju Konradu III. (iz hiše Hohenstaufen) predati cesarske in kraljevske insignije pod pogojem, da dobi Vojvodino Saško. Konrad zavrne trgovino z insignijami. 1138
  • 25. december - Kronanje Ludvika VII. in Eleanore Akvitanske za kralja in kraljico Francije.
  • Angleški kralj Štefan Bloiški poskuša zatreti upor v Walesu, a nima uspehov.

Bližnji vzhod in Afrika[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]