1135

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1100.  1110.  1120.  - 1130. -  1140.  1150.  1160.
Leta: 1132 · 1133 · 1134 · 1135 · 1136 · 1137 · 1138
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1135 (MCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

  • 7. januar - Norveški kralj Magnus III. stori hudo napako, ko po zmagi nad drugim pretendentom Haraldom Gillesom razpusti vojsko. Le-ta se okrepljen vrne iz izgnanstva na Danskem, ujame Magnusa III. in ga iznakazi z oslepitvijo, kastracijo in odsekanjem noge. Odstavljeni Magnus III. torturo preživi in je nato pomenišen.
  • 26. maj:
  • junij - Siciljski kralj Roger II. osvoji Kneževino Kapuo in jo preda svojemu sinu Alfonzu. Dosedanji knez Robert II. Kapuanski se zateče v Piso po pomoč.
  • 4. avgust - Pisanska flota, ki je v službi kapuanskega kneza Roberta II. v vojni proti sicilskemu kralju Rogerju II., kot obliko plačila opleni konkurenčno pomorsko mesto Amalfi.
  • 10. avgust - Pomeranski vojvoda Ratibor I. uniči norveško obalno mesto Konghelle, pobije večino prebivalstva in preživele proda v suženjstvo.
  • 1. december - Umrlega angleškega kralja in normandijskega vojvodo Henrika I. nasledi njegov nečak grof Štefan Bloiški. Henrikova hči Matilda, vdova rimsko-nemškega cesarja Henrika V., na novo poročena z anžujskim grofom Godfrejem V. se temu imenovanju upre. Boj za nasledstvo med Štefanom in Matildo traja skoraj dvajset let in je znano kot obdobje Anarhije.
  • Nesojeni italijanski kralj Konrad Hohenstaufovski se je prisiljen odpovedati lombardski Železni kroni in priznati Lotarja III. za cesarja Svetega rimskega cesarstva. Cesar Lotar III. Konrada pomilosti in mu vrne posesti.
  • Harald Kesja, en od podpornikov ubitega danskega kralja Nielsa se vrne na Dansko in razglasi za protikralja Haralda IV., vendar je hitro poražen. Novi danski kralj Erik Emune ga ukaže obglaviti skupaj z njegovimi osmimi sinovi.
  • Prva omemba Düsseldorfa.

Bližnji vzhod in Afrika[uredi | uredi kodo]

Geopoltična situacija na Bližnjem vzhodu, leta 1135. Askalon še vedno upravljajo Fatimidi.

Daljni vzhod[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Neznan datum

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]