1167

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1130.  1140.  1150.  - 1160. -  1170.  1180.  1190.
Leta: 1164 · 1165 · 1166 · 1167 · 1168 · 1169 · 1170
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1167 (MCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Četrta italjanska odprava 1166-67[uredi | uredi kodo]

  • Rimsko-nemški cesar Friderik I. nadaljuje z osvajanjem Italije. ↓
  • maj → Prvi cilj je mesto Ancona, ki je pod bizantinsko zasedbo. Mesto prične oblegati, proti Rimu pa pošlje manjši oddelek, ki ga vodi kölnski nadškof Rejnald iz Dassla. Ta se nastani v zavezniškem mestu Tusculum. ↓
  • → Rimljani organizirajo armado več kot 10.000 mož, največjo po padcu Rimskega imperija. Ob novici, da je v bližini Rima zgolj majhen del cesarske vojske, se odpravijo Rejnaldu nasproti in začno oblegati Tusculum. ↓
  • 28. maj → Barbarossa pošlje na pomoč zgolj okoli 1000 mož, ki jih vodi mainški nadškof Kristjan iz Bucha. Ta Rimljanom ponudi pogajanja, vendar ga zaradi maloštevilnosti zavrnejo. ↓
Rimsko-nemški cesar Friderik I. Barbarossa. Epidemija malarije ga je pošteno prikrajšala zaveznikov.

Invazija na Egipt[uredi | uredi kodo]

  • Jeruzalemski kralj Amalrik I. in fatimidski regent Šhavar združita vojaške moči proti Nur ad-Dinovi egiptovski vojaški ekspediciji, ki jo vodita sirski general Širkuh in njegov nečak-svetovalec Saladin.
  • 18. marec - Bitka pri al-Babeinu: pred Kairo prispeta skoraj obe vojski istočasno in se po maneverskih preigravanjih spopadeta na nasprotnem bregu Nila pri piramidah blizu Gize. Rezultat je krvav za obe strani, a neodločen.
  • avgust - Sirci in križarji, oboji s premajhnimi silami za odločilen spopad, se po še nekaj praskah dogovorijo, da bodo oboji hkrati zapustili Egipt. Amalrik izpogaja, da Šhavar ostane na oblasti. 1168

Ostali dogodki[uredi | uredi kodo]

Danski škof Absalon, desna roka kralja Valdemarja I.
  • 3. april - Umrlega krškega škofa Romana I. nasledi Henrik I.
  • 12. april - Knut Eriksson, sin umorjenega švedskega svetniškega kralja Erika IX. se po desetih letih izgnanstva vrne domov in umori aktualnega kralja Karla VII., nakar se mora spopasti še s sinovoma pred-predzadnjega kralja Sverkerja I.
  • 8. julij - Bitka pri Zemunu: odločujoča zmaga Bizantincev proti Madžarom, ki priznajo bizantincem oblast južno od Krke.
  • Saksonski krščanski misijonarji spravijo skupaj saksonskega vojvodo Henrik Lev in obotritskega vladarja Pribislava, ki sta bila pred tem smrtna sovražnika. Henrik Lev je nujno potreboval zaveznike v boju z upornim saksonskim plemstvom. Cerkev Pribislavu, potem ko sprejme krščanstvo, podeli naslov kneza Mecklenburga.
  • Umrlega kijevskega velikega kneza Rostislav I. nasledi Mstislav II.
  • Kratka vojna med angleškim kraljem Henrikom II. in francoskim kraljem Ludvikom VII.. Povod je bil nesmiseln spor okoli pobiranja dajatev za križarske države v Levantu. Ko Henrik Ludviku požge glavni arzenal, je vojne konec.↓
  • → Henrik II. prepove angleškim študentom študij v Parizu.
  • Irski kralj Leinsterja Diarmait Mac Murchada izgubi boj (in kraljestvo) proti novemu irskemu nadkralju Roryu O'Connorju. Za pomoč naprosi angleškega kralja Henrika II. 1169
  • Francoski učenjak Peter Bloiški postane tutor mladoletnemu sicilskemu kralju Vilijemu II.
  • Sicilska regentinja Margareta Navarska investira sorodnika Štefana iz Percheja za nadškofa Palerma. Poteza zbudi hud odpor domačega plemstva in uradništva.↓
  • → Zadeva se konča z zaroto proti regentinji Margareti, ki jo vodi Margaretin brat Henrik Navarski. Zarota je razkrita in Henrik aretiran. 1168
  • Rekonkvista: zaradi pustolovščin portugalskega vojskovodje Geralda Neustrašnega se proti Portugalcem oblikuje zavezništvo med leonskim kraljem Ferdinandom II. in almohadskim kalifom Jusufom. 1169
  • Jeruzalem: učenjak in zgodovinar Vilijem iz Tira postane naddiakon Tira. Hkrati mu jeruzalemski kralj Amalrik I. da nalogo, da napiše zgodovino križarskega Levanta.
  • Japonska: samuraj Kijomori Taira postane glavni minister v službi cesarja Rokudža. Dejanski nadzor nad dvorom in mladoletnim cesarjem ima sicer bivši cesar Go-Širakava.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Matilda Angleška. Potem ko je sinu Henriku II. zavarovala položaj angleškega kralja z vsemi pripadajočimi posestmi, je uživala pokoj v Rouenu.

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]