1180

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1150.  1160.  1170.  - 1180. -  1190.  1200.  1210.
Leta: 1177 · 1178 · 1179 · 1180 · 1181 · 1182 · 1183
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1180 (MCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Ozemlja francoske krone leta 1180. Novi kralj Filip II. si je tekom vladavine podredil velik del anžuvinske Francije (rdeče) z izjemo Akvitanije.
  • 28. april - Poroka med francoskim kronskim princem Filipom II. in grofično Izabelo Hainauško. Grof Hainauta[1] Baldvin V. kot doto odstopi Franciji pokrajino Artois.
  • pomlad - Bitka pri Ilevollenu, Norveška: uporniški Birkebeinerji pod vodstvo Sverra porazijo vojsko kralja Magnusa V., ki pobegne na Dansko.
  • Gelnhausenška listina: rimsko-nemški cesar Friderik I. Barbarossa (iz hiše Hohenstaufen) pripisuje izgubo Italije saksonskemu vojvodi Henriku Levu (iz hiše Welf), ki se mu ni hotel pridružiti z vojsko pri osvajanju Italije in s tem izpolniti dolžnosti do svojega suverena (nemškega kralja = Barbarosse). V ta namen začne Barbarossa z odprto vojno proti njemu in ga na zrežiranem zboru stanov razlasti vseh posesti (Saksonije, Bavarske). 1181
    • 16. september - Barbarossa podeli Bavarsko v posest hiši Wittelsbach, v katere posesti ostane vse do konca prve svetovne vojne.
    • Istega leta ugodi odcepitvi Štajerske od Bavarske ter Vestfalije od Saksonije. Obema podeli status vojvodin.
  • 18. september - S smrtjo očeta Ludvika VII. Francoskega, ki je v zadnjem letu vladanja že bil senilen in pod vplivom dvorjanov, prestol in posesti francoskega kralja podeduje njegov sin Filip II.
    • Ker Filip II. pokaže veliko mero samostojnosti in nepopustljivosti pri vladanju, izbruhne vojna med flandrijskim[2] grofom Filipom I. in kraljem Filipom II.. Spor zadeva grofijo Vermandois, ki naj bi kot dota pripadala Flandriji, kar kralj ne prizna.
  • Izmenjave in sovladarstva na kijevskem prestolu velikega kneza so v tem letu precej kaotična. Umrlega Jaroslava II. nazadnje v tem letu nasledi Roman Veliki.

Začetek konca Bizantinskega cesarstva[uredi | uredi kodo]

  • 2. marec - Poroka med kronskim princem Aleksejem II. Komnenom in francosko princeso Nežo Francosko.
  • 24. september - Umrlega bizantinskega cesarja Manuela I. Komnena nasledi sin Aleksej II. Komnen. ↓
  • → Regentstvo prevzame cesarica-vdova Marija Antiohijska, ki za sovladarja nastavi Manuelovega nečaka (drugega) Alekseja, s katerim prične ljubezensko razmerje, kar povzroči velik škandal. ↓
  • → Proti cesarici-vdovi Mariji in njenemu ljubimcu začneta spletkariti cesarjeva hčerka Marija Komnena in njen (latinski) soprog Renier Montferraški. Spor med Marijama vodi v državljansko (mestno) vojno in v kritično oslabitev obmejnih pokrajin Bizantinskega cesarstva s sovražniki na skoraj vseh mejah. 1181
    • Nemudoma se odcepi Srbija (Raška), ki jo vodi veliki župan Štefan Nemanja.
    • Bosna ponovno preide izpod bizantinske pod madžarsko nadoblast, ki jo prevzame njihov vazal ban Kulin.
    • Bolgari se začno pripravljati na obnovitev bolgarskega cesarstva.
Bizantinski cesar Manuel I. Komnen. Za sabo je izpustil popolnoma izčrpano državno blagajno.

Azija[uredi | uredi kodo]

Bližnji vzhod[uredi | uredi kodo]

Daljni vzhod[uredi | uredi kodo]

Go-Širakava, 77. japonski cesar, ki se v politiki ni pustil odriniti na stranski tir.
  • 21. marec - Japonska: 12. letni cesar Takakura abdicira v korist leto dni starega Antokuja, 81. japonskega cesarja, ki je sin voditelja klana Taira.↓
  • → Princ Močihito, najstarejši sin 77. cesarja Go-Širakave, se tej namestitvi upre in za pomoč naprosi rivalski klan Minamoto.↓
  • Bitka pri reki Udži: manjši spopad med klanoma Taira in Minamoto z zmago za klan Taira. Neposredno po bitki je ubit princ Močihito. Spopad predstavlja začetek vojne Genpei, ki dokončno preobrazi japonsko iz nominalnega cesarstva v dejanski šogunat.
  • Obleganje Nare: maščevanje klana Taire nad vojaškimi budističnimi menihi, ki so podprli klan Minamoto. Taira požge mesto Nara in pobije na tisoče prebivalcev.
  • 14. september - Bitka pri Išibašijami: ponovno zmaga klana Taira proti Minamotu, ki jih pobijejo skoraj do zadnjega. Minamota Joritoma, voditelja Minamotov v spopadu in kasnejšega prvega japonskega šoguna, pretihotapijo živega z bojišča njegov skrivni agent v sovražnikovih vrstah.
  • 9. november - Bitka pri Fudžikavi: ki ni bitka, klan Taira, ki zasleduje klan Minamoto med iskanjem zaveznikov, ponoči prestraši jata ptic in pobegnejo še pred spopadom.
  • Kitajska: prestolnica Južnega Songa Hangzhouja postane največje mesto na svetu (še vedno pa je za več kot polovico manjša od bivše prestolnice (Severnega) Songa Kaifenga, ki je imel v najboljših časih čez milijon prebivalcev.

Severna Amerika[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Grofija Hainault je spadala pod Sveto rimsko cesarstvo
  2. ^ Grofija Flandrija je bila del Kraljevine Francije

Glej tudi[uredi | uredi kodo]